Poseganje po polnozrnatih živilih naj bi bilo na področju prehrane eden najpomembnejših dejavnikov za zmanjšanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa dva, pravijo švedski in danski raziskovalci.

Študijo so izvedli na Danskem, udeleženci so bili razdeljeni v štiri skupine glede na to, koliko polnozrnatih živil so vsakodnevno pojedli. Tisti, ki so jih uživali največ, so jih vsak dan pojedli vsaj 50 gramov. Toliko naj bi jih zaužili že z jutranjo ovseno kašo ter kasnejšim kosom polnozrnatega rženega kruha, poroča portal Science Daily glede na pojasnilo za javnost, ki so ga izdali raziskovalci. V tej skupini je bilo število ljudi, ki so dobili sladkorno bolezen tipa dva, tudi najmanjše. Število tistih, ki so to bolezen dobili, pa se je povečevalo, manj kot so v posameznih skupinah pojedli polnozrnatih živil. Tveganje je bilo v skupini, ki jih je pojedla največ, v primerjavi s tisto, ki jih je pojedla najmanj, za 34 odstotkov nižje za moške in za 22 odstotkov nižje za ženske.

Študija raziskovalcev Tehnološke univerze Chalmers na Švedskem in Danskega raziskovalnega centra združenja za rak je trajala 15 let, sodelovalo je 55 tisoč udeležencev, ki so bili na začetku stari med 50 in 65. Bila je torej obsežna.

Skandinavci naj bi med Evropejci pojedli največ polnozrnatih živil, so še zapisali v pojasnilu. Na tem področju so doslej največ raziskav opravili v ZDA, kjer pa naj bi ljudje med polnozrnatimi žiti uživali predvsem pšenico. V Skandinaviji naj bi jedli bolj raznoliko, zato so raziskovalci želeli ugotoviti, ali imajo različna polnozrnata žita zaradi nekoliko drugačne hranilne sestave različen vpliv. Pokazalo se je, da so vsa enako blagodejna. Poleg tega so raziskovalci še zapisali, da naj bi bila danska skupina, v kateri so bili tisti, ki so pojedli najmanj polnozrnatih živil, celo primerljiva z ameriško, ki jih poje največ.

Pravzaprav smernice zdravega prehranjevanja že dlje časa priporočajo, da hrano iz oluščenih žit zamenjamo s polnozrnato. Dobrodejen učinek ni le zmanjšanje tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa dva.

Ko je zrno žita oluščeno, ostane le notranji del, kjer se nahajajo škrob (kot ogljikov hidrat) in beljakovine. Izgubili pa smo vitamine, minerale in vlaknine.

Kot zapišejo na strani Prehrana.si, ki jo urejajo strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje: “Prehranske vlaknine podaljšujejo občutek sitosti, znižujejo vrednost holesterola v krvi, prispevajo k uravnavanju koncentracije sladkorja v krvi in preprečujejo čezmerno izločanje inzulina. Vlaknine so pomembne za urejeno prebavo, njihov zadosten vnos pa prispeva tudi k preventivi pred nekaterimi nenalezljivimi boleznimi, še posebej srčno-žilnimi obolenji in boleznimi črevesja. V vsakodnevni prehrani naj bo vsaj 30 gramov prehranskih vlaknin."

Tako svetujejo poseganje po polnozrnatem kruhu, rjavem rižu, ovsenih kosmičih, testeninah iz polnozrnate moke. Nikar ne pozabite niti na različne kaše – ajdovo, proseno, pirino, ječmenovo ...

Kako zdrava so polnozrnata živila, so potrdili tudi na univerzi na vzhodnem Finskem, kjer so ugotovili, da prav izboljšujejo našo presnovo glukoze. Zaradi uživanja polnozrnatih živil so opazili višje ravni spojin betaina. To je očitno vplivalo na to, da so bile tudi po zaužitem obroku ravni glukoze v krvi tistih, ki so se tako prehranjevali, nižje.

Polnozrnata živila so enostavno zdrava. Poskušajte vsaj eno živilo iz oluščenih zrn zamenjati s polnozrnatim. Ko se boste navadili nanj, zamenjajte naslednjega in počasi se boste navadili jesti le polnozrnata živila.