24sata piše, kako so v nedavni študiji raziskali, da so delavci, ki ponoči jedo krekerje, preste ali nekaj koščkov sira, bolj budni in zbrani od tistih delavcev, ki si za obrok privoščijo večji sendvič, pico ali golaž. Tisti, ki so jedli manjše obroke, so bili bolj odzivni, saj večji obroki upočasnijo in uspavajo človeka, trdijo znanstveniki.

Veliko težavo za delavce, ki opravljajo nočno izmensko delo, predstavlja trenutek, ko se delavec počuti, da mu je zmanjkalo energije in začuti potrebo po vnosu večje količine hrane. Charlotte Gupta z univerze v Južni Avstraliji, ki je vodila študijo, pravi, da še nobena študija ni dokazala, ali je to dobro ali slabo za njihovo zdravje in delovne sposobnosti.

Preobilni obroki vplivajo na povečano telesno težo.

Medicinske sestre, ki so v študiji navedene kot primer delavk, ki pogosto opravljajo večizmensko delo in pozno končujejo z izmeno, imajo veliko več možnosti, da zaradi neprimerne izbire hrane začutijo posledice v smislu prekomerne telesne teže. Študiji z univerze v Edinburghu Napier in univerze v London South Bank sta dokazali, da ima ena od štirih medicinskih sester tovrstne težave.

Medicinske sestre so se ravno tako pritoževale, da imajo sindrom razdražljivega črevesja, medtem ko imajo stevardese, ki velikokrat jedo večje obroke sredi noči, težave z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, diarejo, zaprtostjo in težave z apetitom.

Raziskava je en teden obravnavala 44 izprašancev, ki sicer niso delali v nočnih izmenah. Razdelili so jih v tri skupine, glede na tri vrste prehrane. Vse skupine so čez dan pojedle zadostne količine kalorij, v razponu od 1900 do 2600 kalorij, čas v katerem so obedovale, pa je bil drsen.

Ena skupina je okrog polnoči pojedla velik obrok, druga pa je v tem času prigriznila sir in krekerje, presto ali misli ploščico in jabolko. Polnočni obrok je vseboval 30 odstotkov kalorij dnevno, obrok vmes pa 10 odstotkov. Tretja skupina ponoči sploh ni jedla, njihov zadnji obrok je bil ob 22. uri, zajtrk pa ob 3. uri zjutraj.

Tisti, ki so ponoči prigriznili manjše obroke, so se počutili bolj budni od ostalih dveh skupin. Bili so tudi najbolj zadovoljni s količino zaužite hrane, ravno tako so pokazali najboljše rezultate na testu odzivnosti in simulaciji vožnje. Zanimivo dejstvo je, da so tudi varneje vozili. Tisti, ki niso jedli, so se sicer tudi odlično odzivali, pa vendar so se tisti, ki so jedli manjše obroke, počutili boljše, ker so imeli občutek, da so vmes dobili energijsko vrednost, ki jim je pomagala pri nadaljnjem delu.

Čeprav obrok izzove zaspanost, se strokovnjaki strinjajo, da ga nikakor ni priporočljivo izpustiti. Priporočajo, da namesto tega ponoči večje obroke raje zamenjate z manjšimi prigrizki.

Po popoldanskem obroku smo vedno pripravljeni na spanje, saj je to del našega bioritma. Enostavno se v tem delu dneva počutimo bolj zaspane, pravi dr. Gupta. Telo, ki ponoči prebavi večji obrok, postane še bolj zaspano. Zato so priporočljivi vnosi manjših količin hrane.

Najboljša izbira za prigrizek v nočnih urah dela je zdrava čokoladna tablica, sir ali sadje.

Kdaj je najboljši čas za prigrizek, če delate v nočnih izmenah?

Ob 17. uri si privoščite prigrizek, ki sestoji iz 20 odstotkov skupnih kalorij. Na primer sendvič, ki vsebuje pečeno govedino, solato, majonezo in oreščke.

Ob 20. uri za večerjo pojejte obrok s 40 odstotki kalorij, recimo rižoto s piščancem in zelenjavo, zatem pa si privoščite sladoled.

Ob polnoči zaužijte prigrizek z 10 odstotki kalorij, kot sta na primer muesli čokoladica ali jabolko.

Ob 8.30 imejte zajtrk s 30 odstotki kalorij, kot so žitarice z mlekom, toast z marmelado in naravni pomarančni sok.