Slive vsebujejo pektin, ki v črevesju nabrekne in naredi blato bolj mehko, zato delujejo odvajalno in jih priporočajo ljudem s hemeroidi ali črevesnimi obolenji. Ravno tako pa imajo pozitiven učinek na jetra ter pomagajo pri odstranjevanju strupov. Ker vsebujejo tudi večje količine kalija, delujejo diuretično, pomagajo pri izločanju seča, zato so priporočljive tudi pri zdravljenju revmatizma in arterioskleroze.

Tako sveže kot suhe slive vsebujejo edinstvena fitohranila, imenovana neoklorogene in klorogene kisline, ki spadajo v skupino fenolov, ki so močni antioksidanti. Ti pa učinkovito ščitijo pred razvojem karcinogenih celic. Redno uživanje sliv lahko pomaga tudi pri odpravljanju živčnega nemira in depresije.

Topne vlaknine, ki se nahajajo v slivah pomagajo uravnavati krvni sladkor, saj upočasnjujejo absorbcijo glukoze v krvni obtok po obroku. Ravno tako tudi zvišujejo občutljivost telesa na inzulin, posledično so odlične za preprečevanje nastanka sladkorne bolezni tipa 2.

Vlaknine v slivah pa tudi poskrbijo, da smo po obroku dalj časa siti, hkrati pa so same slive nizkokaloričen sadež, saj sto gramov sliv vsebuje le 40 kalorij. Poleg tega pa še beta karoten, vitamine skupine B, vitamin C, pektine, flavonoide, baker in cink.

Slive so zelo občutljive, zato moramo biti pri nakupu pozorni, da so čvrste in napete, na pritisk mehke, vendar pazite, da ne boste izbrali že nagnitih. Kakovostne suhe slive pa bi morale biti mesnate, mehke in brez znakov plesni. Kot pri nakupu vseh vrst suhega sadja tudi pri suhih slivah velja, naj bodo proizvedene brez konzervansov, kot so na primer sulfiti.

S slivami ne pretiravajte!

To velja predvsem za suhe slive, čeprav tudi s svežimi ni dobro pretiravati, saj s tem lahko povzročite, da se v črevesju nakopičijo neprebavljene slive. Te začnejo v organizmu vreti in posledica so škodljive maščobne kisline ter vetrovi, posledično pride do napihnjenosti ali nastanka želodčnih krčev, možna je celo driska. Prav tako bodite previdni pri količini uživanja slivovke.