Ljudje v povprečju prespimo tretjino svojega življenja. Spanec pa je nujno potreben za naše preživetje, saj se tekom spanja izločajo določene substance, utrjuje se spomin, med spanjem rastemo, v tem času se v telo izločajo določeni hormoni, prav tako je pomembno tudi za naše avtonomno živčevje in za mnoga druga področja.

Izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije iz Centra za motnje spanja in budnosti, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana, je povedala, da je nujno spati ponoči, v temi, z zastrtimi okni, saj je svetloba eden izmed dejavnikov, ki lahko vplivajo na slabšo kvaliteto našega spanca. Prav tako je iz spalnice potrebno odstraniti mobilnike, tablične računalnike, televizijo in ostale podobne naprave.

Poudarila je tudi, da čeprav vsi spanje jemljemo za nekaj pozitivnega, je lahko to za človeka tudi nevarno, saj so naši možgani v določenih fazah spanja bolj aktivni, kakor, kadar smo budni. Spanje je posledično kljub navidezni neaktivnosti telesa, zelo aktiven proces, med katerim lahko pride tudi do možganske kapi in srčnega zastoja.

Otroci, ki so imeli težave z dihanjem med spanjem, so bili manjše rasti od svojih vrstnikov. Ko so motnjo odpravili, so svoje vrstnike v rasti dohiteli, kar dokazuje tudi dejstvo, da je spanje proces, med katerim rastemo.

Za čas spanja pa vsekakor poze telesa spreminjamo in se obračamo, ne glede na občutek, da, kadar se uležemo na levi bok in se v isti pozi prebudimo, menimo, da smo spali nepremično. To vsekakor ne drži, v spanju se namreč veliko premikamo.

Poleg svetlobe pa na ritem spanja in našo budnost vplivajo tudi različni drugi dejavniki, kot so delo v nočnih izmenah, ki lahko poruši naš ritem spanja, stres, strah in skrbi, neželeni učinki določenih zdravil, konzumiranje alkohola, kave, marihuane in različna bolezenska stanja.

Ločimo akutno nespečnost in kronično nespečnost. Akutna nespečnost zajame predvsem mlajše populacije, aktivne mlajše, kot so mlade družine, mladi pari, ljudje, ki veliko potujejo. Gre za občasno nespečnost, ko zaradi določenih dejavnikov ne zmoremo zaspati, se prebujamo sredi noči in ne zaspimo takoj nazaj ali pa se prezgodaj zjutraj zbudimo in čakamo na odrešilni zvok budilke.

Pri kronični nespečnosti pa gre predvsem za starejšo populacijo ljudi, nad 65 letom starosti. O kronični nespečnosti govorimo, kadar se pojavlja najmanj trikrat na teden in to stanje traja več kot tri mesece. Takrat se je potrebno oglasiti pri osebnem zdravniku in se posvetovati o nadaljnih rešitvah.

Dobra komunikacija s pacienti je ključnega pomena. Pomembno je zaupanje med zdravnikom in bolnikom, ki se sooča z nespečnostjo. Tudi v lekarnah lahko svetujejo glede načina zdravljenja, kadar gre za akutno nespečnost. Ko pa pride do kronične nespečnosti, pa je pravi naslov osebni zdravnik.

Nespečnost pomeni, kadar človek potrebuje več kot trideset minut, da bi zaspal. V kolikor preteče pol ure in še vedno ne morete zaspati, pomeni da se soočate s težavo nespečnosti.

Sami si lahko pomagate tako, da zmanjšate kajenje, oz. da v večernih urah ne kadite, ne pijete kave ali drugih poživljajočih napitkov. Da, kot smo že zapisali, iz spalnice umaknete vse moteče dejavnike, kot so televizija, mobilniki in računalniki. Predvsem pa je pomembno, da se odpravite spat, ko začutite, da ste zaspani in ne, ko ste utrujeni, saj sta to dva različna pojma.

Ležanje v postelji nikakor ne pomaga, pomembno je predvsem spanje. V kolikor ste izredno jutranja oseba in si popoldan vzamete čas za kratek spanec ali seanso, pa naj ta ne traja dlje kot 15 minut. Saj si boste v nasprotnem primeru porušili naraven ritem spanja.

Precej pomembno je, da imajo tudi mladostniki urejen ritem spanja, ravno tako, kot skrbimo za mlajše otroke, da se v posteljo odpravijo ob določeni uri, je potrebno tudi najstnikom omogočiti kvaliteten in primerno dolg spanec in rutino, saj bodo le tako čez dan lahko skoncentrirani, spočiti in pripravljeni na vse življenjske izzive in obveznosti.

Alenka Koritnik Dular, mag. farm., iz Lekarne na Vidmu v Krškem je poudarila, da kar desetina dnevnih obiskovalcev v lekarno vstopi zaradi težav s spanjem. Predvsem gre za mlajšo populacijo, oz. aktivne mlade, ki se zaradi določenih dejavnikov prebujajo sredi noči in jim nikakor ne uspe hitro zaspati nazaj.