Katere živali uporabljajo v terapevtske namene?

Za terapevtske namene se poleg konjev uporablja tudi pse, mačke in druge male živali (hišne kunce, morske prašičke, činčile). V tujini so ponekod tudi zelo priljubljene lame, delfini in nekatere domače živali kot na primer koze ali ovce. Redkeje, pa vendar, se v terapevtske programe vključujejo tudi "hladnokrvne" živali, kot so ribe, želve, polži, kače.

Kakšni so učinki terapije?

Učinki druženja z živalmi na telo in dušo človeka so dokazani. Ljubljenci znižujejo naš krvni tlak, raven trigliceridov in slabega holesterola, kaže raziskava, ki jo v svoji knjigi Vodja krdela citira Cesar Millan. Stik z mehko in toplo živalsko dlako deluje pomirjajoče, vpliva na srčni utrip, sprošča mišice in zmanjšuje ali odpravlja napetosti.

V 15. letih dela so pri društvu Ambasadorji nasmeha, ki se v Sloveniji ukvarjajo s terapijami s pomočjo živali sodelovali z veliko ustanovami po celi Sloveniji, kjer so izvajali aktivnosti (APŽ) in terapije s pomočjo živali (TPŽ).

"Treba je ločiti, kaj so APŽ in kaj TPŽ. Večinoma se izvajajo APŽ, kjer je pri aktivnostih prisotnih večje število uporabnikov (npr. razred), ni ciljev in napredki se ne merijo. TPŽ pa se izvaja vedno "ena na ena", torej so v proces vpleteni naš član z živaljo, uporabnik in strokovni delavec ustanove, ki uporabnika pozna in ve, kako in koliko lahko sodeluje. Pri TPŽ so bistveni cilji in napredek, ki se merijo. Pri APŽ pa tega ni, bolj je poudarek na druženju, socializaciji, pozitivni naravnanosti. Čeprav se lahko tudi pri APŽ med samo aktivnostjo izvede neke vrste "terapija" (npr. ko uporabnik počepne ob psa in ga češe – ravnotežje, pomnenje zaporedja vaj, artikulacija govora, motorika, fina motorika ...). Težko pravilno ocenimo število otrok in mladostnikov, ki so bili tekom let del naših TPŽ. Lahko podamo le okvirno oceno glede na povprečno število uporabnikov pri programih, ki smo jih izvajali v razvojnih oddelkih vrtcev, osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom, zavodih ter drugih ustanovah, kjer so bili otroci in mladostniki. Namreč, ti uporabniki so sicer večinoma bili redno na uri, večkrat pa število uporabnikov variira. Odvisno je od zdravstvenega stanja uporabnika, volje in prisotnosti, velikosti skupine in ciljev, ki jih želimo doseči pri posameznem uporabniku. V razvojnih oddelkih vrtcev se število uporabnikov povprečno giblje med 4 in 7. V osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom je odvisno od programa, ki ga izvajamo in velikosti razreda oz. skupine, ki je vključena v delo. Zaključimo lahko, da smo v 15 letih delovanja s TPŽ sodelovali z okoli 1.300 otroki in mladostniki," nam je zaupala Urška Ivanovič, sekretarka, PR in inštruktorica društva.

Stik z živaljo tudi sproža izločanje večjih količin endorfinov v človeškem telesu, ki so znani kot hormoni sreče, ob pogostih in rednih stikih z živalmi, pa se dokazano zmanjša tudi poraba protibolečinskih zdravil in pomirjeval, saj bližina živali zmanjšuje stres in raven bolečine.

Pogovor z živaljo poleg tega deluje tolažilno, zmanjša občutek osamljenosti in depresivno razpoloženje. Laboratorijske preiskave kažejo, da sta že po nekaj minutah crkljanja tako žival kot človek podobno sproščena in imata podobno tudi stanje blagodejnih hormonov, kot so prolaktin, oksitocin in feniletilamin.

"Pri otrocih z avtizmom smo zaznali, da žival spodbudi notranje umirjanje in podaljšuje koncentracijo pri posameznih nalogah. Med posameznimi otroki in živalmi se je razvil poseben odnos in s pomočjo tega odnosa so premagali na primer nastopanje pred razredom, tuje prostore in sprejemanje novih ljudi. Pri otrocih s težjo in težko obliko cerebralne paralize smo opazili, da se je pri otroku npr. roka sprostila in veliko bolj se potrudijo pri zadanih nalogah. Živali jim predstavljajo zelo močno motivacijo. Pri obeh skupinah uporabnikov pa smo spoznali, da je zelo pomembna predpriprava uporabnikov in poznavanje le teh. Pri obeh se namreč lahko pojavi prisotnost npr. senzorne preobčutljivosti in moramo to med samim delom tudi upoštevati," je dodala Ivanovičeva.

Komu koristi terapija z živalmi?

Terapija je učinkovita pri zdravljenju številnih vedenjskih motenj, kot so pomankljiva socializacija, nesamozavest, slabi učni uspehi, nezbranost, destruktivno vedenje.

"Včasih imamo občutek, da že vsi vedo za TPŽ, in zato smo vsakič presenečeni, ko ugotovimo, da sploh ni tako poznana. To velja predvsem za splošno populacijo. Res pa je, da se zanimanje za tečaje iz leta v leto povečuje", še pove Ivanovičeva.

Zato pa je v strokovnih krogih njena prepoznavnost večja. 

Pomaga lahko pri boleznih, kot sta avtizem in Downov sindrom. Blagodejni učinek ima tudi pri depresivnem sindromu pri ostarelih, pri lajšanju nevrotične napetosti in preganjavice. Pospeši okrevanje po boleznih, pomaga pa tudi pri težavah z motoriko.

Po podatkih NIJZ, so bili številni pozitivni vplivi živali zabeleženi tudi na področju telesno in duševno oviranih posameznikov. Skupino otrok z različnimi duševnimi motnjami in gibalnimi oviranostmi so vključili v raziskavo, v kateri so beležili vpliv prisotnosti živali in različnih aktivnosti z živaljo na otroka. Ugotovili so, da je otrokom, ki so prej občutili strah in zaskrbljenost, uspelo te občutke premagati, predvsem preko empatije do živali. Preko različnih aktivnosti pa so izboljšali uporabo svojih telesno-gibalnih sposobnosti do njihovega maksimuma. Naučili so se sprejemati in ponujati pomoč in izboljšali komunikacijo.

"TPŽ je primerna za skoraj vse. Ni primerna le za uporabnike, ki imajo težavo s posesivnostjo, so izrazito nagnjeni k rivalstvu, imajo določene bolezni (MRSA) ali alergije (npr. astma) in pri uporabnikih, ki se živali bojijo. TPŽ ne izvajamo tudi v primeru, ko poleg našega delovnega para in uporabnika ni strokovnega delavca ustanove. Prav tako ne izvajamo TPŽ, če vodstvo ustanove tega ne podpira, če osebje ni naklonjeno našim obiskom, če ni možno povračilo potnih stroškov, do katerih smo upravičeni po zakonu. Včasih pa se tudi zgodi, da naša žival zboli ali ima rano, takrat obiskov seveda ne izvajamo.

Načinov, kako žival lahko pomaga, je veliko – odvisno od ciljev. Teh je pa več: fizični, mentalni, izobraževalni, motivacijski, socialni ... V društvu imamo več programov, s katerimi delujemo in izboljšujemo kakovost življenja vsem, ki želijo delati z nami. Poleg APŽ in TPŽ izvajamo v šolah in knjižnicah tudi program Beremo z nasmehom, za tiste, ki imajo težave pri branju. Prav tako izvajamo program Učenje s psom, pri ostalih težavah, ki jih lahko imajo učenci pri pouku. Zelo iskan program je Odprava strahu pred psom, ki se izvaja individualno. Nenazadnje je zelo uspešen program tudi Pravilen pristop do psa – odgovorno skrbništvo živali. Pripravljamo pa še en program, ki pa naj za sedaj ostane skrivnost. Ko bomo ponovno dobili prostore, kjer bomo ta program lahko izvajali – pred dvema letoma smo namreč izgubili društvene prostore in ne moremo izvajati nekaterih dejavnosti – pa naslov programa povemo na glas", zaključuje Urška Ivanovič.

Zanimivost*
Medicinska sestra iz 19. stoletja, Florence Nightingale, ki je ugotovila, da so majhni hišni ljubljenčki bolnikom odlični prijatelji in da pozitivno vplivajo na njihovo zdravje, je imela zelo pomembno vlogo pri razvoju terapije s pomočjo živali.