Ko kihnemo, čistimo nos in se varujemo pred virusi in bakterijami. Naši možgani namreč sprejemajo signale, v trenutku, ko nekaj vstopi v naš nos, v bližino oči, grla ali ust. Takoj za tem se naše mišice na prsih nenadno sprostijo, iz nosu in ust pa se sprosti sluz.

Najbolj pogosti dejavniki, ki povzročajo kihanje, so vplivi prahu, popra, cvetnega prahu, občutljivost na aromatske dišave, sprememba temperature, puljenje obrvi ali močna sončna svetloba.

Kihanja ni priporočljivo kakor koli zadrževati, saj to ni dobro za vaše zdravje. Na ta način boste namreč prenesli pritisk na ušesa, kjer lahko pride do poškodbe bobniča in trebušne prepone. Ravno tako lahko z zadrževanjem kihanja povzročite izgubo sluha ali vrtoglavico. Poleg tega lahko takšno ravnanje privede do poškodbe očesnih kapilar.

Ustavljanje kihanja lahko predstavlja tudi tveganje nevarnosti za poškodbo vratu. V najslabšem primeru lahko pride do počene žile v možganih in možganske kapi, kar se lahko konča s smrtonosnim izidom.

Zanimivost*

Med kihanjem se iz telesa izloči okoli 40.000 mikroskopskih kapljic, s povprečno hitrostjo 48 do 56 km/h. Najhitrejše dosežejo tudi hitrost 160 km/h. Delci, ki priletijo iz ust ali nosu, lahko potujejo tudi do enega metra in pol daleč, zato je zelo pomembno, da si med kihanjem pokrijemo usta in nos. Tudi če nihče ne stoji tik ob vas, se bakterije lahko razširijo do 45 metrov.