Kateri članki so sploh problematični?

Najbolj nevarni se mi zdijo kvazistrokovni članki v različnih revijah za mlade, ki postajajo močna tržna niša. Pogosto niti ne veš, kdo je avtor članka oziroma od kod izvirajo različne izjave. Moj vtis je, da različne revije kar tekmujejo v objavi člankov s seksualno vsebino. In ker smo ljudje sugestibilni – eni bolj, drugi manj – lahko take novičke nekateri sprejmejo kot zlato pravilo in začnejo primerjati svojo spolno funkcionalnost s tem, kar je zapisano v neki reviji. Poleg tega se je zelo razširila uporaba interneta, kjer določene spletne strani, kot so virtualno nakupovanje, spodbujajo spolne apetite in v nekaterih primerih ojačujejo predhodne spolne deviantnosti ali kompulzije.

Kako poplava člankov s seksualno vsebino in nasveti vplivajo na občinstvo?

Pri branju teh vsebin se sicer lahko zabavaš nad neslanostjo in trapastimi nasveti, ki ne delujejo, lahko pa nekomu resnično predstavljajo uporaben nasvet, ki ga vzamejo kot čisto zlato. Takrat lahko začne oseba dvomiti v lastne spolne potenciale in se začne primerjati z drugimi. Poleg tega vse kar odstopa od opisane 'normalne spolnosti' pogosto mlade tako bremeni, da to doživijo kot velik poraz in pogosto odreagirajo tudi z depresivnostjo in tesnobnostjo.

Nemalokrat si mladi pari tako ne vzamejo časa za ljubkovanje, za izražanje nežnosti in za pogovor o željah in pričakovanjih, ampak se jim povečajo negotovost in trema. To lahko privede do občasne težave na primer z erekcijo, kmalu pa iz težavic zrastejo težave in kar naenkrat spolna motnja obvladuje človeka. Moje mnenje je, da taka sporočila niso primerna in se očitno mediji premalo zavedajo, kateri del populacije nagovarjajo. Bolj bi bili primerni strokovni članki, prilagojeni laični bralni populaciji.

Kdo je najbolj izpostavljen?

Zagotovo so najbolj izpostavljeni mladi. Ti so zaradi razvojnega obdobja, v katerem so (doba odraščanja) izrazito negotovi vase, spolnost jih zanima, se je pa bojijo, nagnjeni so k tveganju, iskanju novih izzivov, tudi k tveganim spolnim odnosom, pogosto občutijo življenje dolgočasno in zato si želijo popestritve. Če si pomagajo lajšati negotovost, nesproščenost na primer z alkoholom, lahko nepremišljeno gredo tudi v spolne odnose, ki si jih drugače morebiti ne bi želeli.

Tisti mladi, ki so v svoji spolni vlogi – t.j. moškosti in ženskosti – še ne počutijo gotovi, so toliko bolj sugestibilni in če sami čutijo in mislijo drugače, se jim zdi, da odstopajo od tiste spolnosti, ki je 'opisana' v revijah – vidijo lastno spolnost kot pomanjkljivo, npr. nedoživljanje orgazma kot skrajno problematično, občasno manjšo erekcijo kot dokaz za pravo erektilno motnjo, in še in še bi lahko naštevala – iz klinične prakse.

Izpostavljeni pa so tudi nesamozavestni, ki lahko postajajo zelo zaskrbljeni in se bojijo, da bodo izgubili partnerja oziroma partnerico, ker njihova seksualnost ni po kriterijih članka. Ali pa si ne upajo izraziti lastnih spolnih želja, ker menijo, da morajo ostati v senci svojega partnerja .

Kaj je vaš nasvet glede spolnosti?

Mladim, ki začenjajo s spolnim življenjem, bi povedala, da je zelo pomembno, da predhodno spoznavajo svoje telo, tudi anatomsko in fiziološko, da se v 'svoji koži' dobro počutijo, da ne oklevajo s samozadovoljevanjem, za katerega je znano, da ima velik pomen pri odkrivanju lastne seksualnosti in preko tega tudi seksualnosti z drugo osebo.

Pomembno je, da s spolnostjo ne hitijo, dokler niso pripravljeni in da si jo resnično želijo – le tako jim bo resnično v užitek. Z željo zadovoljiti partnerja oziroma partnerico ni nič narobe, vendar naj bi bil cilj spolnosti, da sta oba spolno potešena – torej naj bi bila spolnost vzajemna. Nikoli pa naj ni zgolj spolni akt pravilo za uspešno spolnost, pač pa dobra predigra, ki nudi možnosti za odkrivanje novih potencialov v spolnosti. Privolitev v spolnost zaradi strahu pred izgubo partnerja ne bo prinesla želeno sproščenost v spolni igri.

Poleg tega pa seksologinja dr. Irena Rahne Otorepec meni, da bi se mladi predvsem morali zavedati, da imajo pravico do lastne spolnosti, ki jim bo odgovarjala. Da so spolni odzivi individualni in raznoliki, da na primer ne obstaja en način doživljanja orgazma pri ženskah, ampak mnogoter in da so spolne težave, če se pojavijo, rešljive.

Kljub vsemu pa mediji zagotovo ne producirajo le zavajajočih sporočil, pravzaprav so prav oni odgovorni za rušenje mitov, predsodkov in tabujev na področju spolnosti. Potrebna pa je določena mera kritičnosti in presoja, katero besedilo je potrebno vzeti bolj za šalo kot zares.