„Človek vedno več časa posveča takšni ali drugačni spolnosti, zanemarja svoje običajne obveznosti (delovne in družinske, če ima družino) in pravzaprav beži stran od resničnosti. Zateka se v drogo in droga je v tem primeru spolnost. Kadar spolnosti ni nastopi abstinenčna kriza, ki jo lahko olajša le s spolnostjo ali pomirjevali“, tako dr. Ziherl opisuje odvisnost od spolnosti.

Vzroki odvisnosti

Vzroki za zasvojenost s spolnostjo so običajno negotovost vase in slaba samopodoba, ki pa jo zasvojeni izboljšuje s spolnostjo. V tem primeru gre običajno za samopotrjevanje s pomočjo spolnosti. Ko to prestopi mejo pa se zasvojeni prav zaradi odvisnosti zapleta v različne spolne odnose, ker brez nje ne more živeti niti krajši čas.

Strokovnjaki med oblike seksualnega vedenja, značilne za zasvojenost s spolnostjo uvrščajo: čezmerno masturbacijo, ki jo spremljajo mentalne podobe ali misli o seksu, masturbiranje med gledanjem seksualno nabitih podob na televizijskem ali računalniškem zaslonu, med listanjem pornografskih revij ali opazovanjem predmetov, kot so perilo, kopalke. Značilen je pogost seks s prostitutkami (moškimi ali ženskimi), anonimni seks z več partnerji ali seks za eno noč s partnerji iz bara. Značilen je tudi seks v anonimnih situacijah, ko je objekt želje seks sam in ko človek s seksualnim partnerjem ne vzpostavi odnosa. Mnogi zasvojenici obiskujejo tudi topless bare, seksualno naravnane masažne salone, trgovine z erotičnimi pripomočki.

Za spolno zasvojenost je značilen tudi ekshibicionizem, voajerizem, ko človeka spolno vzburjajo tajni pogledi v zasebnost drugih ljudi. Med patološko vedenje spada tudi neprimerno seksualno dotikanje, na primer „naključno“ dotikanje drugega človeka zaradi seksualnega vzburjenja.
Med hujše oblike seksualne zasvojenosti sodi pedofilija in poslilstvo.

Izhod je psihoterapevtska pomoč

Dr. Ziherle pravi, da je zasvojeni zelo težko sam preneha z odvisnostjo. Običajno potrebuje psihoterapevtsko pomoč, ki se začne z začetno vzdržnostjo od spolnosti. Žal je velikokrat tako, da odvisnik dolgo ni motiviran za zdravljenje, saj si ne prizna da je pravzaprav že odvisen. Velikokrat je težava tudi zmotno družbeno prepričanje o spolnosti, in sicer da je spolnost nekaj nadvse dobrega in uživaškega, kar lahko vodi v pretiravanje. Spolnost bi morala biti nekaj lepega in nekaj od česar si zasvojen.