Zakaj si pari ne vzamejo več časa za spolnost? Je za to kriva preobremenjenost ali kaj drugega?
Dolgotrajna partnerstva s sabo prinašajo tudi postopno ugašanje tiste intenzivne spolne sle, ki ju je “držala“ na začetku odnosa. Ne smemo pa pozabiti na dejstvo, da je pri vsakem paru neskladje glede kvantitete spolne sle običajno. S tem ni nič narobe, le dejstvo je, ki ga marsikateri par povsem prezre. Seveda ta raznolikost ni nekaj statičnega. Običajno pa prav partner z manjšo spolno željo nekako “kontrolira“ pogostnost spolnih odnosov.
Kaj vse so lahko vzroki za upad spolne sle?
Med vzroki za upad spolne želje so lahko raznovrstna telesna stanja in bolezni kot na primer neravnovesje hormonov, akutne in kronične bolezni ne glede na vzrok ter tudi številna zdravila. Seznam vseh te stanj bi bil preobširen. Ne smemo pozabiti na psihična stanja, kot so tesnobna stanja, depresija, na konflikte v partnerskem odnosu ter tudi na vplive kulture in verskih prepričanj ter na pomen vzgoje na področju spolnosti.
Če med boleznimi omenim rak dojke, ki zelo pomembno negativno vpliva na žensko telesno podobo in doživljanje sebe kot spolne in privlačne, ter posledično vodi v depresijo, si lahko predstavljamo, da taka ženska tudi lahko izgubi zanimanje za spolnost in potrebuje pri okrevanju ter izboljšanju podporo partnerja, tudi na področju spolnosti. Se mi pa zdi, da je to področje še zelo tabuizirano in premalo o tem govorimo.
Uporabno je, da razmišljamo tudi o predispoziciji osebe za pojav tega stanja, na morebitne sprožilne dejavnike, kot je lahko ločitev, nezvestoba, menopavzalne težave pri ženski, zloraba legalnih in ilegalnih drog ter tudi predhodne slabe spolne izkušnje. Dolgotrajno pomanjkanje spolne želje pa je običajno posledica dolgotrajnega stresa, utrujenosti, partnerskih nesoglasij in nezadovoljstva s telesno podobo. Tako smo pred zapleteno sliko, kaj vse lahko vpliva na spolno željo. Včasih je upad spolne želje tudi posledica kakšne druge spolne motnje – na primer težave z erekcijo pri moškem ali doživljanje bolečine pri spolnem odnosu – takrat govorimo o sekundarno nastalem pomanjkanju spolne želje. Če upad spolne sle nastane na hitro, povezan s specifično situacijo, je tudi terapevtsko bolj dostopen. Raziskave so dokazale, da vsaj pri ženskah upad spolne želje povzroča veliko nelagodje in nezadovoljstvo s spolnim življenjem.
Dolgo se je ohranjalo napačno stališče (se pa bojim, da se še ohranja), da ženskam manjka močna, proaktivna spolna želja, ki je značilna za moške. Raziskave pa so pokazale, da ljudje enako doživljajo upad spolne želje, ne glede na spol in da se torej ta težava pojavlja tudi pri moških. Ugotovili so tudi, da se spolna sla postopno zmanjšuje s starostjo – ne glede na spol; kar pa je tudi zanimivo je ugotovitev, da se tudi skrbi ali izrazito nelagodje okoli tega dejstva tudi zmanjšuje z leti. V Evropi je pojavnost pomanjkanja spolne želje pri ženskah v starostnem obdobju med 20–29 let okoli 11 % in 53 % med 60–70 letom.
Težave z manjšo spolno slo pa imajo tudi mlajši moški, nekateri med njimi sicer kljub pomanjkanju libida na skrivaj aktivno masturbirajo in imajo prisotne spolne fantazije. Partnerice takih moških so v stiski, saj se počutijo neprivlačne, neljubljene, pogosto si želijo ustvariti družino. Ženske, ki imajo manjši libido, običajno imajo spolne odnose, moški s podobno težavo pa se spolnosti izogibajo – večinoma zaradi vzroka nezanimanju za spolnost – običajno je to erektilna disfunkcija.
Čeprav upad spolnega poželenja ne moremo šteti za življenjsko ogrožajočo situacijo, pa lahko na dinamiko para vpliva izredno negativno in povzroča konflikte ter vpliva na kakovost njunega celostnega odnosa. Kadar je par harmoničen, pomembnost spolnosti zavzema le 25 % njunega odnosa, kadar pa se pojavijo spolne težave, pa se poveča pomen spolnosti na 75 %. Sprememba v želji po spolnosti naj ne bi bila skrita tema pogovorov med partnerjema, poiskati bi morala razloge za težave, analizirati njun način spolnih odnosov, vnesti mogoče kakšne spremembe. Kljub temu da mogoče eden od njiju ne čuti več tako izrazitega poželenja, to še ni razlog, da se odpovesta spolnosti, vsakršni. Če sama ne najdeta odgovora, je smiselno iskati strokovno pomoč.
Kako pa lahko vsak sam poskrbi za svoj libido?
Masturbacija, ki se je še vedno v očeh marsikoga drži slab sloves, je še kako pomembna v raziskovanju občutkov, prav tako so spolno sanjarjenje ali spolne fantazije, ki niso nujno uresničljive, tudi pomembni. Če čakamo na pojav spontane spolne želje, lahko čakamo predolgo, če pa ohranimo interes, zanimanje za spolnost v vseh možnih niansah – torej da smo radovedni, igrivi, raziskujemo odzive svojega telesa, ohranimo dotike – tako ostaja spolno življenje živo. Pomembno je, da nimamo nekega stalnega spolnega repertoarja in da spolnost ni reducirana na spolno združitev.
Kako naj partnerja dosežeta neki 'dogovor', ki bo ustrezal obema?
Če se par zna pogovarjati tudi o spolnih temah, ni nobenih težav z dogovorom, kdaj je najboljši čas za spolnost. Spolna komunikacija pa je veščina, ki se je marsikdo mora naučiti, je pa nujna za optimalno in zadovoljivo spolnost para.
Imate kakšen recept, kako ohraniti spolno življenje živahno v dolgotrajnih razmerjih?
Dobro je, da par ne pozabi na izražanje drobnih nežnosti, da ohrani dotike, da si ne pozabi povedati, da se imata rada. Četudi nista razpoložena za spolni odnos, naj ohranita ljubkovanje ali telesno masažo, ki je lahko prijeten uvod v nadaljevanje ali predigra. Če smo igrivi, sproščeni, če nam dotiki prinašajo sprostitev in v telesni bližini partnerja/partnerice uživamo, je to garancija za zdravo spolno življenje. Spolnost naj (p)ostane igra, ne pa delo ali dokazovanje spolne sposobnosti.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV