Kadar neki dogodek spremlja močna čustvena reakcija, smo nanj bolj pozorni in verjetnost, da si ga bomo zapomnili, je večja. Koliko je možnosti, da si boste zapomnili takšno informacijo: “Včeraj sem na večerji videla tvojega moža, objetega z novo tajnico.” Gotovo si jo boste.

Kaj je koncentracija?
Koncentracija je zbrana pozornost. Motnje koncentracije so v razvitem svetu vse pogostejše tudi med aktivno mlado populacijo, zaradi vedno hitrejšega ritma življenja, naraščanja informacijskega hrupa in stalnega stresa. Kažejo se kot zaskrbljenost, upočasnjenost, redkobesednost, premlevanje …

Da si boste laže predstavljali, kakšne so tipične motnje koncentracije, navajamo primer 40-letne gospe: »Že leta delam v računovodstvu. Zadnje čase se ne morem zbrati, delam napake, pozabljam, kaj moram narediti. Včeraj me je zaradi tega klical šef, celo popoldne sem jokala …«

Kakšna je razlika med osebo z motnjo spomina in osebo z motnjo koncentracije?
Oseba z motnjo spomina, ki ne bo poznala odgovora na vprašanje, se bo trudila to prikriti. Za osebe z motnjami koncentracije pa so tipični odgovori »ne vem«. Vsi klinični, nevrološki laboratorijski ali drugi testi so pri osebah, ki imajo težave s koncentracijo, običajno brez posebnosti.

Preizkusite svoj spomin
Pozorno preberite 10 besed, ki so izpisane v kurzivi. Umaknite pogled in glasno ponovite besede, ki ste si jih zapomnili.

sedem, članek, mesec, svinčnik, lasje, čevlji, zaslon, ladja, oblak, slepec

Če ste si zapomnili vsaj od 7 od 10 besed, je vaš spomin povsem v redu! Sicer pa si preberite nekaj nasvetov, kako lahko svoj spomin izboljšate.

Ali ste vedeli?

- V starosti počasi prihaja do razgradnje spomina, kar je del normalnega procesa staranja.

- Razgradnja spomina je ena najpogostejših težav bolnikov z demenco, pri katerih se pojavi upad vseh višjih možganskih funkcij.

- Raziskave so pokazale, da so spremembe v možganih prisotne že od 5 do 10 let preden se pokažejo prvi znaki demence. Običajno bolnik oz. njegovi svojci prvič poiščejo zdravniško pomoč po 12 letih.

- Istočasno ko se v naše možganske celice shranjuje spomin, se shrani tudi razpoloženje.

- Kadar smo slabe volje, naš spomin deluje slabše, saj se v našem telesu izloča več kortizola, ki oslabi skladiščenje spomina.

- Obstaja tudi pozitivna plat slabega razpoloženja, ki nam pomaga, da si informacije zapomnimo bolj verodostojno in zanesljivo.