Pod masko promocije

Jasno, fakultete niso neumne. Najbolj depresivnih in razočaranih študentov na informativnih dneh ne bodo dali v ospredje. Ampak študentom se tudi ne da preveč igrati. Nimajo ravno motivacije, da bi se na vse pretege trudili prikriti realno stanje. Včasih je dovolj, da jih vprašaš. Skoraj vedno pa deluje, če natančno opazuješ njihovo govorico telesa, ton glasu in spontane interakcije, skratka vse oblike neverbalne komunikacije. Tako hitro dobiš precej dobro sliko glede tega, kaj te čaka.

Kaj vse lahko razbereš?

Delujejo res veseli in sproščeni ali je vse nekako "fejk"?

Je v njihovih očeh še iskra ali so že zdavnaj izgubili voljo do življenja?

Delujejo utrujeni samo zato, ker je za njimi izpitno obdobje, ali imaš občutek, da je to stalnica?

Ko govorijo o svojem študiju – je v glasu ponos ali prikrito obžalovanje?

Ni vse v težavnosti

Zanimivo je, da to sploh ni povezano s tem, kako težek je faks. Lahko vidiš študente medicine, ki delajo cele noči, pa imajo kljub podočnjakom v očeh tisti zagon in strast. Enako lahko na arhitekturi vidiš študente, ki so celo prejšnjo noč sestavljali makete, pa vseeno ne morejo skriti ponosa in zadovoljstva. Na drugi strani pa lahko obiščeš nek "lahek" faks, kjer je edina stalnica kofetkanje in najtežji predmet omara, pa bo vseeno jasno, da se v ozadju skriva eksistencialna kriza in strah, da zapravljajo svoja najboljša leta.

Poglej svojo prihodnost

Ti študentje so tvoja prihodnost. Če se boš vpisal na ta faks, boš čez par let verjetno postal tak kot oni. Ne zato, ker bi te kdo silil, ampak ker okolje vpliva nate bolj, kot si misliš. Si povprečje petih ljudi pa to. Če preživiš štiri leta med depresivnimi, nemotiviranimi ljudmi ... Ni težko uganiti, kaj te čaka. 

Najpomembnejše vprašanje

Ko opazuješ te študente, se vprašaj: bi rad postal tak kot oni? Te navdihujejo ali te spravljajo v depresijo? Ne gre za obsojanje odločitev drugih – gre za to, da boš lahko naredil najboljšo možno odločitev za svojo prihodnost. Faks je njih preoblikoval na ta način, in tudi če tebe ne bo, bo verjetno tvoje sošolce, njihovemu vplivu na tvoje življenje pa se boš težko izognil. 

Če se pri opazovanju svojih novih študijskih kolegov zalotiš pri mislih, da tak res ne bi želel postati, je mogoče čas za plan B. Če pa začutiš, da so to "tvoji ljudje" – čestitke, verjetno si na pravi poti.