Perfekcionizem in socialna omrežja (ali zakaj se še vedno počutiš slabo)

Facebook je to vedel, pa so vseeno nadaljevali z algoritmom, ki so ga izbrali. Nezadovoljni ljudje so popolna stranka socialnih omrežij. Ljudje, ki kronično dvomijo vase, ne gredo v naravo, ne kličejo prijateljev, ne delajo digitalnega detoksa. Namesto tega odprejo Instagram in začnejo doomscrolat.

Ja, negotovost glede fizičnega videza je problem, ki sploh predstavlja resno težavo za mlada dekleta. A tudi fante na algoritemsko gnanih digitalnih platformah čakajo resnične pasti. Mnogi mladi, zagnani in energični fantje se ujamemo v popolnoma drugo obliko perfekcionizma – paralizirajočo, neskončno analiziranje (oz. angleško analysis paralysis).

Odpreš Instagram in čaka te reel, ki ti razkriva pet korakov do uspeha. Greš na Twitter, kjer se odpre ogromen thread s sto objavami o tem, kako moraš slediti 10-stopenjskemu programu, da boš bogat. Čas teče, pozen si, zadnjo priložnost imaš, če ne želiš biti za vedno reven, debel in grd. Vedno je najbolj šokanten naslov, najbolj grozna vsebina ta, ki pritegne tvojo pozornost. Problem je, da je večina te vsebine v resnici neuporabne. Ko jo poskusiš aplicirati, ugotoviš, da je v resnici votla.

Zakaj? Ker vsebina, ki jo promovirajo algoritmi na socialnih omrežjih, ni vsebina, ki je uporabna, ampak takšna, ki drži tvojo pozornost. Uporabna vsebina je v učbenikih, v 500 straneh dolgih poslovnih knjigah in peturnih intervjujih oz. podcastih. Ne v kratkem videu na Instagramu, kjer ti guru v 30 sekundah obljublja, da ti bo spremenil življenje.

Problem je, ko začneš na socialnih omrežjih iskati resnično uporabno vsebino. Naslednjo stvar, ki te bo izboljšala, naslednji sistem, naslednjo skrivnost, ki ti jo v obliki kratkih videov obljubljajo guruji. V primežu analize-paralize koplješ in koplješ, da bi našel več podatkov o tem, kako biti uspešen, fit in popularen. Problem je, da ta informacija ne obstaja, vsaj ne na socialnih omrežjih, samo daje ti iluzijo, da "delaš na sebi". V resnici samo mentalno masturbiraš in se ne premikaš nikamor.

Cikel kroničnega konzumiranja kratkih, instant "self-help" vsebin te naredi neverjetno negotovega. Gledaš vse te ljudi, ki so videti tako uspešni, in spregledaš, da je velika večina svoj denar zaslužila tako, da so druge ljudi učili o uspehu. Plačaš 50 evrov na mesec za top G academy, in potem ugotoviš, da je vsebina v resnici plehka, generična in precej neuporabna. Vse lahko najdeš na spletu, če se malo potrudiš.

Problem je v tem, da si pasiven potrošnik. Ker aktivno ne iščeš, ne moreš aktivno poglabljati svojega razumevanja. Algoritem je nastavljen tako, da ohranja vsebino zanimivo, najbolj zanimiva vsebina pa je vsebina, ki je šokantna, enostavna in zelo široka. Kar pomeni, da nenehno preklapljaš med temami. Ta niša, ta funnel, ta sistem, ta metoda, poglobil se pa nisi v nič.

In potem, ko se zvečer usedeš na kavč in pomisliš, kaj si se danes naučil, ugotoviš, da se ne spomniš ničesar. Edini občutek, ki ostane, je občutek, da si luzer. Če so vsi ti ljudje uspešni, mora biti z mano nekaj narobe. Za povrh čas teče, te opozarja tvoj najljubši guru, kar te spravi v še večji obup. Ne le da si luzer, še prepozen si.

Ta mindset, ta sramota, ki sledi, definitivno NI dobra osnova, če hočeš nekaj narediti iz sebe. Perfekcionizem v kombinaciji s tem, da si pasiven potrošnik brez nadzora nad informacijami, ki ti jih servirajo? Vse to je odlična osnova za negotovost, ki te pahne še globlje v cikel analize-paralize. To je druga oblika perfekcionizma, v katero pade marsikateri fant. In ta je prav tako toksična kot tista prva, čeprav se o njej veliko manj govori. Kako se izviti iz nje? Nekaj idej smo strnili v četrtem članku (link od njega).