Konec prazničnega razkošja - nasveti za vrnitev v rutino

Ali nas je take vrste počitek res napolnil z energijo, je lahko stvar debate. Eno pa je jasno: naše telo in naš um sta še kar izčrpana, težko pa bo lenariti in odlašati do konca življenja. No, vsaj če želimo doseči naše visokoleteče novoletne zaobljube. Brez skrbi, vrnitev v rutino je lahko precej obvladljiva, če se je znamo lotiti na pameten način. Spodaj je pet pristopov, ki preverjeno delujejo.

Najslabša stvar, ki jo lahko narediš za svojo motivacijo in zanos, je to, da si zadaš preveč. Ideja, da bomo začeli vsak večer teči, je za telo, ki je navajeno na kavč in mastne babičine piškote, zelo drastična sprememba. Če si obuješ prevelike čevlje, boš zelo verjetno do petnajstega januarja obupal. Ne verjameš? Samo vprašaj osebne trenerje, kdaj se fitnesi začnejo prazniti. Začni torej z minimalno spremembo; deset minut hoje, ena sladica manj, petnajst minut branja na dan. Radikalne spremembe delujejo, dokler je motivacije veliko, na kar se v tem delu leta res ne moremo zanašati.

O spanju smo na Viziti že veliko pisali. Ne ponavljamo se zato, ker bi nam zmanjkalo idej, ampak zaradi tega, ker je to področje res izredno pomembno. V prazničnem času se je verjetno naša rutina (ali vsaj njen približek) dokončno zrušila; spati smo šli pozno, zbujali smo se, ko je bilo sonce že visoko na nebu. Ideja, da bomo čez noč lahko padli nazaj v želeni ritem, je precej naivna. Veliko bolje je, da budilko vsak dan prestavimo za 10-20 minut, dokler ne dosežemo normalne ure vstajanja. Vsakodnevne obveznosti nas bodo v zgodnje bujenje verjetno tako ali tako prisilile; če smo vlak počasnega zamikanja že zamudili, se splača vsaj v posteljo res iti ob neki normalni uri. Brez zadostne količine spanja bo vse ostalo veliko težje.

Poleg utrujenosti in nizke ravni motivacije nas januarja za povrh pogosto preganja še občutek sramu. Smo res zapravili ure in ure mukotrpne vadbe samo zato, da smo lahko na družinskem kosilu v svoja usta zabasali vso tisto svinjarijo?! Razlogov za razočaranje in smiljenje samemu sebi verjetno ne manjka. Mnogi iščejo rešitev v ekstremnih dietah in programih razstrupljanja, ki naj bi iz organizma enkrat za vselej izplaknili vse napake, ki smo jih decembra pojedli. Težava je, da takšne diete večinoma služijo kot orodje (nezavednega?) samokaznovanja. Z drugimi besedami: ne delujejo na dolgi rok. Telo gre iz enega ekstrema v drugega, ki prav tako ni vzdržen. Ko se enkrat zlomimo, bomo hitro izgubili vse, kar nam je ekstremen pristop k prehrani na hitro prinesel. Rešitev? Normalna, uravnotežena prehrana. Manj sladkorja, več proteinov, dovolj kalorij, da ne bomo ves čas na robu kolapsa. Čisti dolgčas.

Pri športu prvi nasvet o postopnosti velja dvojno. Ne delamo ekstremnih, velikih korakov. Do poletja je še šest mesecev; dovolj, da dosežemo svoje estetske ideale. A pot do njih je dolgotrajna, zahtevala pa bo redne treninge in doslednost pri vadbi. Edini način, da nam bo to uspelo, je, da se nam sama ideja o športu že v prvih tednih ne zagabi. Mnogi začnejo z ekstremnimi spremembami, z velikimi koraki, ki naj bi jih hitro pripeljali do cilja. Težava je, da niso vzdržni; niti psihološko, kaj šele fizično. Cilj na začetku naj bo, da je šport prijeten. Smešno majhni koraki, pet sklec in deset minut hoje, zjutraj pa hitro raztezanje, bodo naredili veliko več kot triurno kaznovanje samega sebe v fitnesu. Zakaj? Ker bomo šport začeli povezovati s prijetnimi občutki, ne s krivdo, sramom in bolečino. S temi čustvi bomo v športni rutini le stežka zdržali do poletja!

Rutine so spletni guruji popolnoma izmaličili. Ne gre za to, da se vsak dan mučimo z dolgim seznamom opravil, ki jih ne želimo narediti. Tak pristop nas ne bo nikamor pripeljal. Gre za to, da si ustvarimo 2-3 sidra, ki dajo dnevu strukturo in ki jih dejansko (vsaj včasih) naredimo z veseljem. Jutranji sprehod, pregled časopisa, pisanje dnevnika – sama vsebina nima velike veze, priporočljivo je le, da gre za aktivnost, ki ni zasvojljiva in ki nas pelje k cilju, ki ga res želimo doseči. Ne spreminjamo vsega naenkrat, elemente pa dodajamo šele, ko smo se navadili na trenutno različico in jo resnično sprejeli.

Po praznikih se ne splača zanašati na motivacijo; zunaj je sivina, možgani pa se morajo šele navaditi na to, da je neskončne decembrske senzorne stimulacije konec. Do cilja nas bo pripeljala mirna, vzdržna strategija, ki je prijazna do nas in ne temelji na krivdi in samokaznovanju. Če se zadeve lotimo na pravi način, bo hitro vse spet teklo kot po maslu. Samo obupati ne smemo že pred februarjem!