Recimo, da si sledil vsem nasvetom, ki smo jih napisali. Opazoval si vajb na informativcih. Gledal si študente. Analiziral predmetnike. In zdaj si enako zmeden kot prej. Ali pa še bolj. Vse te malo zanima in hkrati nič preveč. Ne skrbi, nisi edini, ki se počuti tako.

Kako se rešiti iz te paralize?

Najbolj enostavna stvar je, da vzameš list papirja. Lahko odpreš tudi nov dokument na računalniku, ampak papir ima neko posebno moč. Ko sem se odločal med psihologijo in finančno matematiko, sem naredil tabelo. V manj kot eni uri pisanja mi je postalo kristalno jasno: eno sem izbiral, ker me je res zanimalo, drugo pa, ker so vsi govorili o denarju. Ko sem dodal še svoja močna in šibka področja in jih povezal z zahtevami vsake od teh fakultet, je odločitev postala... no, ne ravno lahka, ampak vseeno veliko bolj jasna.

Pogovori se z ljudmi (ampak izberi prave!)

Pogovor pomaga. Že to, da na glas ubesediš svoje dvome in nejasnosti, ti lahko da odgovor. Ampak pozor – izberi prave ljudi. 

Starši so lahko super izbira, ker si želijo najboljše zate in ti bodo večinoma namenili veliko pozornosti. A pasti so velike, saj imajo verjetno tudi pričakovanja, ki niso nujno zdrava. Če so tvoj oče, dedek in pradedek zdravniki in starši to (potiho) pričakujejo od tebe, čeprav te vleče drugam, mogoče raje izberi koga drugega. 

Prijatelji so tudi dobra izbira, saj se verjetno soočajo z istimi vprašanji in so morda prišli do uvida, ki ti bo pomagal sprejeti odločitev. Problem pa je lahko, da so (skoraj vedno) enako zmedeni kot ti in lahko še bolj poglobijo tvoj občutek razdvojenosti. Tudi če ste se pogovarjali o tem, da bi skupaj šli na isti faks in nadaljevali kulturo srednje šole, se splača iskati bolj objektiven nasvet. 

Idealna izbira je po mojem nekdo, ki je že na faksu in osebno ni vpet v tvojo odločitev. Lahko te posluša, pove svojo izkušnjo in te pomiri.

Najpomembnejša stvar: ni konec sveta, če se zmotiš

Ja, to je pomembna odločitev. Ampak - že čez eno leto se boš skoraj gotovo smejal, kako zelo si se sekiral. Faks in diploma sta še vedno pomembna, ampak nista več tista življenjska obsodba, kot sta bila včasih. Tako ali tako pa ti večina faksov danes omogoča, da zraven delaš, raziskuješ druga področja, aktivno sodeluješ v organizacijah in projektih. Na kratko: da nabiraš izkušnje in znanje, ki te zanima, tudi če je izven okvira faksa. 

Sam sem med študijem psihologije (ki naj bi bil "težek") imel vedno vsaj eno študentsko službo in razvijal najrazličnejše veščine. Faks me je mogoče res razočaral v nekaterih pogledih, ampak sem z lastnimi odločitvami in proaktivnostjo sam prišel do izkušenj in znanj, ki so me res zanimala. Priložnosti je ogromno, če jih iščeš.

Še to – tudi če po enem letu ugotoviš, da to res ni zate, se svet ne bo podrl. V Sloveniji je večina faksov zastonj. Prepiši se. Ne bo konec sveta. (Čeprav je seveda bolje, če že zdaj dobro izbereš – zato pa pripravljamo te prispevke).

Če pogledamo pod črto: svetujemo, da se odločiš z glavo in iščeš pomoč, a pri tem ne pozabiš, da ni to zadnja odločitev v tvojem življenju. Če jo boš dojemal kot tako, bo samo še težje izbrati. Je samo naslednji korak – tudi če ne bo popoln, te bo pripeljal naprej.