Mit številka 1: Če se ne naučiš veliko, to pomeni, da si len. 

Resnica: Mladostniki praviloma niste leni, in če vas označimo kot take, ima to pogosto ravno nasprotni učinek od želenega.

Mit številka 2: Če enkrat dobite nižjo oceno, ste si uničili prihodnost. 

Resnica: Od ene ocene (ali nekaj ocen) ni odvisna vaša celotna prihodnost.

Mit številka 3: Mladostniki morate razumeti, da vaše ocene in šolski uspeh določajo vašo prihodnost. 

Resnica: Čeprav je morda to delno res – v zvezi s šolo ali fakulteto, na katero se lahko kasneje vpišete – otroci in mladostniki niste nujno razvojno pripravljeni razmišljati o dolgoročnih posledicah in jim dati enak pomen kot odrasli.

Mit številka 4: Starš, ki ima rad svojega otroka/mladostnika, bi mu moral na vse možne načine pomagati, da bo imel kar najboljše ocene.

Resnica: Za vas je načeloma pomembno, da se naučite odgovornosti, tega pa ne morete doseči, če se ne soočite z naravnimi posledicami svojega vedenja.

Mit številka 5: Vaši starši bi se morali z vašimi učitelji pogajati o ocenah, da bi vam izkazali podporo.

Resnica: Starši morajo biti vključeni v vaše šolsko življenje, kar vsekakor vključuje pogovor z učitelji, iskanje nasvetov, kako vas podpreti, kaj delati in podobno, a to nikakor ne pomeni, da se morajo boriti za vaše ocene. 

Povzeto po Adiva.hr