Ampak vse to bo precej malo pomagalo, če bo mesečni dohodek ostal mizerno nizek; tudi če prihraniš 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka, a je tega zaslužka samo 50 €, boš imel v enem letu na strani komaj dobrih 100 € – to pa ne zadošča niti za konkreten vikend izlet. Pomembno je torej, da čim bolj in čim prej dvigneš svoj mesečni dohodek, pri čemer ti bo daleč najbolj pomagalo študentsko oziroma dijaško delo. 

Zakaj točno študentsko delo?

Študentsko delo je na kratko vsako delo, ki ga opravljaš kot dijak in študent, nekje med 15. in 26. letom. Delodajalci nas imajo radi, ker smo v primerjavi z redno zaposlenimi poceni in precej fleksibilni. Ravno zaradi tega mnogi študentski "šiht" povezujejo z izkoriščanjem – delodajalca ne veže nobena pogodba, odpusti te lahko čez noč, plačajo pa te tudi bolj za vzorec. Na prvi pogled se sliši precej bedno, ne?

No, tukaj se zgodba ne konča; študentsko delo ima cel kup pozitivnih učinkov. Za začetek dobiš delovne navade in vidiš, kako si drugi služijo kruh. Poleg tega zaslužiš dovolj, da si lahko v času, ko izdatkov res nimaš veliko, prihraniš znesek, ki ti da veliko finančno varnost; če zaslužiš par sto evrov na mesec in daš na stran recimo 20 odstotkov, boš imel v enem letu že zelo lepo zaledje. Hkrati pa ti reden študentski dohodek omogoči, da živiš študentski luksuz in se zabavaš veliko bolj od tistih, ki so predobri ali preveč leni, da bi v teh letih delali. 

Kaj pa šola?

Izgovori se pojavijo sami od sebe: "Kaj pa šola? Akademsko udejstvovanje? A ni delo v baru ali v skladišču zapravljanje časa? Kaj pa "lajf"? Saj mi starši dajo dovolj, da preživim."  No, po mojih izkušnjah noben od teh izgovorov ne drži. Med obdobjem testov res nočeš zapravljati preveč časa z delom, ampak ti fleksibilnost študentskega "šihta" skoraj vedno omogoči, da si tisti mesec ali dva vzameš bolj na izi. 

Zapravljanje časa? Jaz ga veliko bolj zapravljam, če si ne strukturiram prostega časa s smiselnimi aktivnostmi, pa še res se počutim gnilo, če cel dan preležim na kavču. Študentski ali srednješolski "lajf"? Veliko bolj boš v njem užival in veliko več doživel, če boš imel dodaten dohodek; obilica časa ne pomaga, če zaradi finančne suše ne moreš nikamor iti. Ti starši tako ali tako dajo dovolj denarja? Super, boš pa še več prihranil in si lahko privoščil še več, ker služiš tudi sam. Da ne govorim o tem, da se z lastnim delom naučiš veliko boljšega odnosa do denarja. 

Pa še en izgovor se pogosto pojavi: "A ne bom preveč utrujen za snovanje svoje prihodnosti, če ves čas delam?" Prvič, ni treba delati "ves čas," da zaslužiš dovolj za študenski luksuz. In drugič: obstaja zanimiv paradoks: če več delaš stvari, ki ti niso ravno najbolj pri srcu (kdo pa res uživa v delanju kavic ali pletju gredic?), imaš nenadoma več energije za vse aktivnosti, ki jih imaš res rad. Ugotoviš, česa nočeš početi v življenju, dobiš perspektivno in postaneš hvaležen za vse priložnosti, ki jih imaš. In to te žene naprej – poležavanje na kavču in obsesivno skrolanje pač ne. 

Je vse rožnato?

Seveda ni vse rožnato. Če MORAŠ delati, da preživiš, ker te starši na primer ne morejo ali nočejo preživljati, in zato trpi tvoja šola ali študij, je to seveda problem. Tudi o tem bomo na Toku še pisali. Ampak za veliko večino je študentsko delo super priložnost, da se naučiš nekaj življenjskih lekcij, razviješ delovne navade, postaneš hvaležen za vse priložnosti, ki jih imaš v življenju, in seveda v red spraviš svoje finance. Z nekaj sreče in izkušnjami boš že med obdobjem šolanja našel tudi delo, ki te veseli in lahko celo predstavlja začetek tvoje kariere. 

Moj nasvet je torej, da izkoristiš šolska in študentska leta. Ker jih boš z nulo na računu in preobiljem prostega časa res težko, je najbolj logična rešitev, da si najdeš čim boljše študentsko delo. Nekaj prihraniš, imaš dovolj, da živiš študentski luksuz, nabereš izkušnje in predvsem spoznaš sebe. Z nekaj sreče ti bo to dalo več kot katerakoli diploma.