Namesto da bi svojo energijo usmeril v prijatelje, hobije, svoje cilje in ambicije, je veliko posrkajo tvoje finančne skrbi – pol dohodkov gre za neizogibne redne stroške (hrana, soba, prevoz ...), druga polovica pa se hitro pretopi v kavice, zabavne večere in kosila s prijatelji. Ko se pokvari laptop ali ti ukradejo kolo, pa katastrofa! 

Vse tvoje misli se v trenutku spremenijo iz snovanja ambicioznih načrtov za prihodnost v tisto zoprno skrb glede tega, kako boš za zadnji teden v mesecu napraskal dovolj, da se ne bo treba odpovedati tistemu vikend izletu. Na srečo se lahko precej hitro znebiš številnih z denarjem povezanih skrbi, če začneš čim prej graditi varnostno rezervo. 

Varnostna rezerva ti prihrani kup stresa

Prvi korak je seveda to, da začneš malo bolj spremljati, kam sploh odteka tvoj denar – o tem smo pisali v tem prispevku [link do prejšnjega članka]. Ko enkrat ugotoviš, katerim nenujnim stroškom se lahko enostavno odpoveš, pa je čas, da si začneš graditi varnostno rezervo; nek realen znesek, ki ga lahko vsak mesec daš na stran. 

Tudi če je znesek samo nekaj deset evrov, bo hitro zrasel dovolj, da bo pokril nepredvidene visoke stroške, ki se tako radi pojavijo. Nič ni hujšega od tega, kot da moraš prosjačiti starše za družinsko posojilo, ko se ti pokvari računalnik ali razbije telefon – varnostna rezerva te že po nekaj mesecih vestnega dajanja na stran odreši vsega tega stresa. 

Varnostna rezerva naj bo res ločena!

Pozor, varnostno rezervo je res nujno shranjevati ločeno. Če bomo svoje trdo pridelane prihranke shranjevali na istem računu kot denar za položnice in zabavo v klubu, se bo hitro zgodilo, da bodo zavoljo drugih, bolj uživaško usmerjenih interesov, preprosto izhlapeli neznano kam. Daj jih na varčevalni račun, na drugo kartico, če ne gre drugače, lahko tudi v nogavico. 

Samo tako lahko zagotoviš, da bo ta denar res namenjen samo nepredvidenim nujnim stroškom. Bolj kot bo znesek na strani rasel, bolj sproščen boš postal in manj te bo strah nepredvidenih situacij. Ukradejo kolo? Dobro, bo šlo iz finančne rezerve. Avto spušča čudne zvoke? Ni treba čakati na novo plačo, da se odpelješ na servis. Računalnik odpove? V redu, varnostna rezerva bo že pokrila popravilo. Situacije, ki bi te zdaj spravile v hudo paniko, bodo s pomočjo varnostne rezerve postale neprijetne, ampak sprejemljive.

Rezerva za zabavo

Ko tvoja varnostna rezerva zraste na nek soliden znesek, s katerim lahko pokriješ veliko večino nepredvidenih visokih stroškov, si lahko omisliš še sklad za zabavne nujne primere. To pomeni, da se bo na strani nabiral denar, ki ga lahko izkoristiš, ko se pojavi priložnost za drago, ampak zelo zabavno in zate pomembno izkušnjo. Če te na primer kolegi dva dni pred odhodom povabijo na morje ali na smučanje, boš lahko mirno rekel "seveda grem zraven", tudi če bo tekoči račun prazen. 

Bistvo je tvoja mirnost

Tako varnostna rezerva kot rezervni sklad za zabavo imata enak cilj – tvojo mirnost. Dovolj skrbi imaš z delom za šolo in načrtovanjem prihodnosti, da si glave ni treba polniti še z obsesivnim finančnim računanjem. Cilj ni, da postaneš pust asket, ki se je odpovedal vsem življenjskim užitkom; cilj je, da se ni treba ves čas sekirati glede denarja. Leta šolanja so izredno zabavna in velika škoda je, če jih ne moreš izkoristiti v celoti. 

Stalna skrb glede nepredvidenih stroškov, pa naj bo ukradeno kolo ali nepredviden izlet s kolegi, ti bo konkretno zameglila vse lepe stvari, ki jih lahko v tem obdobju doživiš. Začni torej čim prej; najprej z varnostno rezervo, ki bo pokrila neprijetne nepredvidene stroške, pozneje pa še z drugo rezervo, ki ti bo omogočila, da čim več nepredvidenim prijetnim priložnostim rečeš "ja". Tudi če začneš z majhnimi zneski, se bo hitro nabralo dovolj, da se boš znebil neprestane skrbi glede denarja. Verjemi, občutek je neprecenljiv!