Kaj je anoreksija nervoza? 

Gotovo ste že videli fotografijo, na kateri se vitko in postavno dekle opazuje v ogledalu, v njem pa vidi izkrivljeno podobo sebe – dekle, ki je prekomerno hranjeno, nezadovoljno, nesrečno. Anoreksija nervoza spada med najbolj razširjenje motnje hranjenja. Najpogosteje nastopi na prehodu iz otroštva v puberteto, in čeprav na začetku znaki še niso toliko opazni in jih zlahka spregledamo, postanejo očitnejši v poznejši puberteti, med 14. in 18. letom. 

V nekaterih primerih se pojavi že v poznem otroštvu ali zgodnji odraslosti. Kljub temu da imajo dekleta 10-krat večjo verjetnost za razvoj anoreksije kot dečki, tudi pri teh postaja vse pogostejša. 

Pomembno! Kljub temu da gre pri anoreksiji za izrazite telesne spremembe, gre v resnici za poskus obvladovanja čustvenih težav. Takšne osebe vitkost in ’popoln’ telesni videz enačijo z lastno vrednostjo. 

Simptomi in znaki anoreksije:

- omejevanje uživanja hrane, obsesija z dietami in štetjem kalorij;

- zanikanje lakote, razvijanje ritualov v zvezi s prehranjevanjem;

- pretirana (kompulzivna) telesna vadba;

- neugoden občutek v primeru hranjenja pred drugimi ljudmi;

- izrazit strah pred debelostjo in pridobivanjem kilogramov;

- obsesija s podobo popolnega telesa in prekomerno primerjanje z drugimi;

- izguba zanimanja za hobije, prijatelje;

- razdražljivost, tesnoba, depresija, umik od prijateljev in družine;

- hitro hujšanje in drastična sprememba v videzu;

- mišična oslabelost;

- izguba menstruacije pri dekletih;

- suha koža, izpadanje las in rast puhastih dlačic po telesu; 

- slabo počutje, utrujenost, omedlevica;

- težave s spanjem in slaba koncentracija.

Osebe, ki imajo anoreksijo, so pogosto veliki perfekcionisti, ki stremijo k popolnosti pri vsem, česar se lotijo. A kljub dobrim ocenam in odličnim dosežkom imajo nizko samozavest in veliko potrebo po nadzoru. 

Kaj storiti v primeru težav s prehranjevanjem?

Zagotovo je najbolj pomembna odločitev za prvi korak. Morda si je na začetku težave težko priznati, vendar je to prvi korak k izboljšanju počutja in zdravja. Pogovori se z nekom, ki mu zaupaš – to je lahko mama, prijateljica, učiteljica, sorodnik, šolska psihologinja. Pomembno je, da iskreno poveš vse, kar te muči, koliko časa opažaš pri sebi spremembe v prehranjevanju in kdaj se je vse skupaj začelo. Naslednji korak je obisk zdravnika, ki bo ustrezno presodil, kakšna je težava. 

V primeru anoreksije te bo ustrezno napotil najprej k specialistu za motnje hranjenja. Zdravljenje se navadno začne z oceno, kako močno je anoreksija vplivala na telesno zdravje. Če je ocena nizka, boš morda napoten v bolnišnico, kjer si boš okrepil telesno in duševno zdravje. Vključen boš tudi v različne podporne terapije, svetovanja, kjer boš postopoma pridobil pozitivno samopodobo in se vrnil k zdravim prehranjevalnim navadam. Zavedati se je treba, da je čisto vsak strokovnjak tam zato, da ti pomaga, ti pa pri zdravljenju skušaj čim bolj aktivno sodelovati, čeprav na začetku morda ni najlažje. 

Viri: EatingDisorderHope / YoungMinds