Nekateri odrasli posamezniki bulimijo še vedno dojemajo kot modno muho, ki je prehodnega značaja in bo z odraščanjem minila. Takšen način razmišljanja je napačen in nevaren, saj lahko bulimija povzroči škodljive čustvene in telesne posledice, v najhujših primerih celo smrt. 

Za motnjo zboli od 3 do 8 odstotkov populacije. Ženske zbolijo 7-krat pogosteje kot moški. 

Poznamo dva tipa bulimije: purgativni in nepurgativni tip. Pri purgativnem tipu gre za prenajedanje, ki mu sledi bruhanje ali uporaba odvajal/diuretikov. Pri nepurgativnem tipu pa prenajedanju sledi stradanje ali izredno kontrolirano hranjenje in pretirana telesna vadba. 

Pomembno! Osebe z bulimijo so morda imele predhodne težave z anoreksijo. Bulimija je pogosto povezana s poskusi nadzorovanja svojega življenja, saj omejevanje kalorij in čiščenje telesa dajeta občutek kontrole. Bulimija lahko resno poškoduje telo. 

Simptomi in znaki bulimije:

– skrivno bruhanje med ali po zaužitih obrokih hrane

– nihanja teže zaradi številnih epizod prenajedanja in čiščenja telesa

– prehranjevalni rituali, ki vključujejo kopičenje in krajo hrane, uživanje ogromnih količin hrane v zelo kratkem času, nervozo in zaskrbljenost med hranjenjem,

– utrujenost, vrtoglavica, tresenje, zamegljen vid, prebavne motnje, mišični krči, slabost, vneto grlo zaradi bruhanja, napenjanje,

– možna je izguba menstruacije ali pa tudi ne,

– težave z zobmi in krvavitve dlesni zaradi bruhanja,

– vonj po bruhanju na telesu ali oblačilih,

– izolacija in umik od prijateljev in družine,

– obsesija s telesno težo in popolno podobo,

– kompulzivna vedenja, kot so pretiravanje s telesno aktivnostjo, štetje kalorij, pitje in uživanje drog, kraja,

– velika nihanja v razpoloženju in osebnostne spremembe.

Če se pri anoreksiji vidi izrazit upad telesne teže, pa pri bulimiji teža ni nujno pokazatelj, da se nekaj dogaja. Najstnik je lahko na zunaj povsem zdrav ali celo prekomerno težak, pa se kljub temu bori z bulimijo in skriva svoje resnično stanje. Pomembno je prepoznati druge znake, ki kažejo na resnejše težave v prehranjevalnih navadah. 

Na razvoj bulimije pri najstnikih lahko vplivajo številni dejavniki, kot so genetska nagnjenost, motnje hranjenja v družini, okoljski sprožilci, družbeni pritiski, stresne življenjske spremembe in prehodi. Druge sočasne motnje so lahko tudi depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja. Najstnik, ki denimo trpi čustvene, telesne ali spolne zlorabe, lahko poveča dovzetnost za bulimijo. Tudi prisotnost drugih motenj v duševnem zdravju ter zloraba alkohola in substanc lahko povečata tveganje za to nevarno motnjo hranjenja. 

Nevarnosti bulimije

Morda je pri bulimiji najnevarneje to, da je pogosto podcenjena. Včasih se na zunaj ne zdi nič narobe, v resnici pa je stanje že precej resno. Če bulimije ne odkrijemo in zdravimo pravočasno, se lahko pojavijo številni zapleti, ki vključujejo: 

– razjede na požiralniku in v želodcu, ki so posledice bruhanja,

– težave z zobmi in dlesnimi zaradi izpostavljenosti želodčni kislini (bruhanje),

– elektrolitsko neravnovesje,

– kardiovaskularni zapleti (kot je srčni zastoj),

– poškodbe vitalnih organov (kot so črevesje, ledvice, jetra).

Najstnik, ki se spopada z bulimijo, lahko trpi tudi zaradi psihičnih težav in motenj, kot so tesnoba, depresija, samomorilne misli. 

Kaj storiti, če se sam spopadaš s to motnjo? 

Vedeti moraš, da bulimije ne gre jemati zlahka, saj gre za resno motnjo prehranjevanja. Če sumiš ali veš, da imaš težave s skrivanjem hrane, bruhanjem, prenajedanjem, in se veliko ukvarjaš s telesno podobo, poišči ustrezno pomoč pri osebi, ki ji zaupaš. Zgodnje odkrivanje in ustrezno ukrepanje omogočata hitro zdravljenje in s tem tudi preprečevanje zapletov, ki se lahko pri bulimiji pojavijo. 

Viri:  EatingDisorderHope / YoungMinds