Zakaj večina zaobljub propade?

Številke so res precej žalostne; manj kot deset odstotkov ljudi doseže cilje, ki so si jih zadali. Večina obupa že po prvem mesecu. Na kratko: postavljamo si nerealne cilje, preveč se zanašamo na motivacijo in nimamo sistema opore. "Od prvega januarja bom vsak dan telovadil 2 uri!" Ja, seveda. Že zdaj se komaj dvigneš iz postelje.

Sistem namesto motivacije

Namesto da bi stavili na nezanesljivo motivacijo, si je veliko bolje ustvariti sistem, ki mu lahko sledimo. Recimo, da želiš več brati. Namesto, da si rečeš, da boš letos prebral 50 knjig (eno na teden, resno?), si raje zastavi cilj, ki bo izvedljiv vsak, še najbolj žalosten in nemotiviran dan.  "Vsak večer bom 10 minut bral pred spanjem" je že nekaj, kar je izvedljivo. Nekaj, kar lahko dejansko izpelješ tudi po napornem dnevu na faksu ali šoli.

Upoštevaj najslabše dni

Največja napaka, ki jo delamo, je, da si zadamo preveč naporne (in ne nujno prevelike) cilje. Precenjujemo to, kar se da narediti v enem dnevu, in podcenjujemo, kar se da narediti v enem letu ali že nekaj mesecih. Grajenje rutine je naporno, sploh zato, ker pridejo dnevi, ko energije in motivacije pač ne bo. Ko začneš telovaditi, si ne zastaviš dnevne enourne naporne fitnes rutine. 

Kaj boš lahko naredil, tudi ko boš neprespan in popolnoma demotiviran? Tudi pet sklec bo takrat velik izziv – bo pa izvedljivo. Želiš omejiti brezglavo skrolanje? Najprej se omeji na eno uro na dan. Ko ti uspe prvi korak – recimo pet sklec na dan, vsak dan, dva meseca zapored – bo lažje res začeti tudi s tisto fitnes rutino. Male spremembe vodijo do velikih rezultatov.

Ko vidiš napredek, dobiš zagon

Naš možgani najbolje razumejo vizualni prikaz napredka. To najlažje dosežeš tako, da si kupiš koledar in vsak dan, ko dosežeš svoj cilj, označiš z velikim križcem ali kljukico. Po nekaj dneh bo nastala veriga označenih dni in tvoji možgani bodo naredili vse, da ta veriga ostane. Tudi ko ti enkrat ne bo uspelo, boš lahko jasno videl, kako daleč ti je v preteklosti že uspelo priti, kar pomeni, da bo veliko enostavneje znova začeti. Pomembno je vizualno že začeti s postavljanjem ciljev – že če jih zapišeš in shraniš na vidno mesto, bo želja po tem, da jih tudi izpolniš, veliko večja. 

Spremeni okolje, ne sebe

Motivacija in volja sta nezanesljivi, zato si pomagaj s spremembami v okolju. Možgani so leni, šli bodo po poti najmanjšega upora. Če bo nezdrava hrana ves čas na dosegu roke, se ji bo težko upreti. Če bo ponjo treba do trgovine ali že do zgornje police v omari, se bo nezdrava navada veliko manj verjetno sprožila. Enako velja za digitalno odvisnost – že če si naložiš aplikacijo, ki od tebe zahteva, da pred odprtjem socialnega omrežja počakaš 10 sekund, boš veliko manj verjetno sam od sebe začel obsesivno skrolati. 

Popolnosti ni

Tudi če si postaviš najbolj dodelan sistem in ustvariš najboljše možno podporno okolje, je zelo malo verjetno, da v celem letu ne bo nobenega zdrsa. Večina ljudi en dan preskoči zastavljeno rutino in obupa, tudi če je ostalo še 90 % leta. Bolje je znova začeti takoj, ne šele čez eno leto. Ideja, da bo vse teklo kot po maslu, je pač naivna. Počasi gradiš novo, boljšo različico sebe; nihče ni rekel, da je to lahka naloga.