Nekaj ključnih dejstev o čustvih: 

- Čustva pridejo in odidejo: prek dneva lahko izkusimo več različnih čustev – od žalosti, strahu, jeze, do razočaranja, ponosa, ljubosumja in številnih drugih. Nekatera trajajo le kratek čas, druga lahko občutimo še dolgo in se spremenijo v razpoloženje.

- Čustva so lahko blaga, intenzivna ali nekje vmes. Intenzivnost čustev je odvisna od situacije in osebe. Primer: Prijatelj dobi slabo oceno in je zato cel teden žalosten. Ti morda doživiš podobno, a te to ne prizadene toliko in vse skupaj predelaš v enem dnevu.

- Ni dobrih ali slabih, pozitivnih ali negativnih čustev. Obstajajo pa primerni in manj primerni načini njihovega izražanja. Primer: Nekdo svojo jezo znese na prijatelja, drug jo zrelo predela s pomočjo pogovora, pisanja, športa ...

Včasih zelo težko sprejmemo to, kar čutimo. Morda se zaradi tega obsojamo ali celo prepričujemo, da ne bi smeli čutiti, kot čutimo. A nikoli ne pozabi, da je vse, kar čutiš, prav in da se iz vsake čustvene izkušnje nekaj naučiš. Izogibanje neprijetnim čustvom z zanikanjem ali ignoriranjem ima lahko negativne posledice. To seveda ne pomeni, da moraš nenehno premlevati o čustvih in govoriti o tem, kako se počutiš. Čustveno zavedanje preprosto pomeni prepoznavanje, spoštovanje in sprejemanje svojih čustev, ko se ta pojavijo. 

Izgradnja čustvenega zavedanja

Čustveno zavedanje ti pomaga spoznati in sprejeti samega sebe. Pri tem so ti lahko v pomoč trije koraki. 

1. Opazuj se, kako se počutiš v različnih situacijah. Morda boš opazil navdušenje in veselje pri načrtovanju konca tedna s prijatelji. Morda boš opazil nervozo in strah pred testom v šoli. Morda boš pomirjen in sproščen pri poslušanju glasbe. Morda boš opazil jezo, če boš slišal neresnične govorice o sebi. Skratka – ozavesti (opazi) čustvo, ki se poraja v tebi in ga nato v mislih poimenuj. Npr. čutim jezo, frustracijo, ljubosumje, strah, veselje, ponos ... 

2. Oceni, kako močan je občutek na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 1 najblažji občutek in 10 najintenzivnejši. Razmisli, kje je ta občutek v telesu. Je to teža na prsih? Morda bolečina? Občutek toplote v glavi? Občutek energije v telesu?

2. Ko čustvo ozavestiš, razmisli, kako ga najlažje in učinkovito uravnaš (predelaš). Najbolj pomaga pogovor o tej izkušnji z osebo, ki ji zaupaš. Na ta način vadiš ubeseditev čustev – veščino, ki ti pomaga pri čustveni razbremenitvi, pa tudi poglabljanja odnosa z drugimi. 

Seveda pa lahko svoja čustva in vsakodnevna doživljanja tudi zapišeš v dnevnik, lahko jih izraziš svoje petje, ples, risanje, fotografiranje ali številne športne aktivnosti. Ne pozabi, da tudi jok zelo razbremenjuje in sprošča napetosti, zlasti, ko imaš slab dan ali imaš občutek, da te nihče ne razume. 

Če imaš občutek, da v obdobju odraščanja težko uravnavaš svoja čustva ali se ti celo zdi, kot da bi te ta preplavljala, poišči podporo pri šolski svetovalni delavki. Včasih je že en pogovor dovolj, da se razbremeniš nerazumljene teže, včasih pa je potrebno malce več dela na sebi. V tem primeru lahko v šoli povprašaš za čisto praktične nasvete ali daljšo podporo. 

Viri: TeensHealthOrg