Psihologi so že pred desetletji odkrili, da ljudje, ki svoje uspehe pripisujejo lastnim sposobnostim, neuspehe pa zunanjim okoliščinam, živijo dlje in so nasploh bolj zdravi. Elitni športniki, ki so zmage pripisali svojim veščinam in trdemu delu, neuspehe pa slučajnim okoliščinam, na katere niso mogli vplivati, živijo dlje od tistih, ki zmago pripisujejo sreči, neuspehe pa svoji nesposobnosti ali nepripravljenosti. Biti iracionalno optimističen glede dogodkov v svojem življenju ni slabo!

Gledati svet skozi rožnata očala 

Če nekdo reče, da gledaš svet skozi rožnata očala, prej pomisliš, da gre za zmerljivko kot pohvalo. Resnica je ravno obratna; prav depresivni ljudje, ki so črnogledi glede sebe, svojih lastnosti, družbe in prihodnosti, svet v resnici vidijo bolj natančno kot nedepresivni; oni imajo "navadne prozorne šipce" v svojih očalih, pa je jasno, da jim ne služijo najbolje. Ta pojav je znan kot "depresivni realizem", jasno pa nam pokaže, da je želja po tem, da bi sebe in svet videli takšnega, kot je, velikokrat zelo slaba strategija za dobro duševno zdravje. 

Psihologi se strinjajo, da je ohranjanje rahlo optimističnih iluzij o sebi in svoji prihodnosti v resnici zelo zdravo; vodi do boljše odpornosti na stres, nižje stopnje depresivnosti, boljšega spopadanja z življenjskimi izzivi, boljšega počutja in samopodobe. 

Vsi se vidimo kot nadpovprečne

Vsi smo nagnjeni k samopoveličevanju. Če ti nekdo naroči, da se na lestvici od 1 do 10 označiš glede na svoje sposobnosti in videz, boš skoraj gotovo za oboje izbral številko, višjo od 5. Duševno zdravi ljudje se vidijo kot nadpovprečni v pozitivnih lastnostih in podpovprečni v negativnih. Prav tako so nerealistično optimistični glede svoje prihodnosti, sreče v odnosih in sposobnosti. Že če slike ljudi digitalno spremeniš tako, da jih na eni strani narediš lepše, na drugi pa manj privlačne, bodo hitreje prepoznali vsaj malo izboljšane verzije svojih fotografij kot svojo dejansko podobo. To je zdravo, dokler ne gre predaleč.

Zlata sredina ni realistična

Jasno je treba poudariti, da ima želja po napihovanju svojih sposobnosti in videza seveda določeno zgornjo mejo; ne pozivamo k razvoju megalomanskega ega. Meja med zdravim samopoveličevanjem in narcisizmom je precej tanka; cilj ni, da postaneš popolnoma odtujen od realnosti, ampak rahlo pozitivno pristranski. 

Narcisizma si verjetno ne želiš; sploh patološka različica temelji na nerealno napihnjeni samopodobi, ki pa je samospoštovanje ne dohaja, kar pomeni, da ves čas kolebaš med fasado lastne grandioznosti in občutki nevrednosti. Kul je, da se zavedaš svojih omejitev – ampak če tole bereš, ti verjetno ne bo škodilo, če razviješ dobre strategije zdravega samopoveličevanja. 

Kaj pa praktični koraki?

Depresivni ljudje z nizko samopodobo svoje neuspehe pripisujejo sebi, vzroke zanje pa globalnim in stabilnim dejavnikom, na katere nimajo vpliva. Narediti hočemo torej točno obratno stvar. Tule so trije praktični koraki, ki ti lahko pomagajo.

- 'Growth mindset' ali miselnost rasti je odlična strategija za boljšo samopodobo. Svoje sposobnosti razumi kot nekaj, kar se lahko razvija in na kar imaš vpliv, ne kot nekaj, kar je fiksno in nespremenljivo. Mišice rastejo z vadbo; podobno je s tvojimi talenti in sposobnostmi. 

- Bodi pozoren na to, čemu pripisuješ svoje uspehe in svoje neuspehe in se trudi, da jih pripisuješ obratno od depresivnih ljudi. Ko ti nekaj uspe, je dobro, da to pripišeš svojemu trudu in sposobnostim, ne sreči, na katero nimaš vpliva. Ko ti ne uspe in se soočaš z ovirami, jih poskusi videti kot začasne in specifične, ne kot trajne in univerzalne. Če padeš na testu ali izpitu, je veliko bolj zdravo, da to pripišeš temu, da si imel manj časa in se nisi dovolj posvetil učenju (na oboje imaš vpliv!), kot da si rečeš, da si nesposoben in pač nimaš sreče (na to nimaš vpliva!).

- Optimizem najbolje deluje, če ga začiniš z akcijo. Super je, da si optimističen glede svoje prihodnosti; še bolje je, če to povežeš s konkretnimi koraki in akcijo. Ko enkrat vidiš, da lahko s trudom in lastno voljo vplivaš na svojo prihodnost, se bo samopodoba hitro dvignila. 

Dobro je biti svoj oboževalec; to je lahko ena najboljših strategij za zdravo samopodobo. Nekaj pozitivnih iluzij nikomur ne škodi. Samo ohrani malo stika z realnostjo, da ne bo ego zrasel v višave, pa ti bo uspelo.