V povezavi s tovrstno tematiko so študentje psihologije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pri predmetu Psihološka preventiva pod mentorstvom asist. Marka Floyda Bračiča naredili projekt 'Sam? Ni panike'. Projekt nagovarja izjemno pomembno tematiko duševnega zdravja mladih in vpliva trenutnih razmer na duševnost, predvsem pa išče rešitve, ki niso le stvar mladih, temveč predvsem nas, odraslih. 

Na naša vprašanja sta poglobljeno odgovarjali študentki drugega letnika psihologije s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Lara Kranjčič in Rebeka Šumrada, ki sta soorganizatorki projekta 'Sam? Ni panike'. Poglej, kaj sta nam zaupali, predvsem pa, kje in kako lahko pomoč, če si se znašel v stiski, najdeš tudi sam. 

Pri predmetu Psihološka preventiva ste se pod mentorstvom asist. Marka Floyda Bračiča združili v okviru projekta 'Sam? Ni panike'. Bi nam zaupali, za kakšen projekt gre?

»Sam? Ni panike« je vseslovenska preventivna psihološka akcija študentov psihologije 2. in 3. letnika, s katero želimo javnost ozavestiti o izbranih duševnih težavah, in sicer o tesnobi, paničnih napadih in osamljenosti. 

Ker se s temi problematikami sooča vedno večje število ljudi, pri čemer izstopajo mladi, poskušamo s smernicami posameznike opolnomočiti za samopomoč in pomoč drugim, saj se nam zdi pomembno, da osebe, ki se znajdejo v stiski, vejo, kaj lahko naredijo same in kdaj je treba poiskati strokovno pomoč ter predvsem kje lahko najdejo ustreznega strokovnjaka. 

Zato na družbenih omrežjih v času akcije, ki traja od 5. do 25. 4., dnevno objavljamo objave, povezane z izbranimi tremi tematikami, smernice za (samo)pomoč, osebne zgodbe ljudi, ki se soočajo s tesnobo, paničnimi napadi ali osamljenostjo, vaje sproščanja in druge tehnike, ki lahko pomagajo pri duševnih stiskah. 

Naredili smo tudi kratke in priročne delovne zvezke – vsakega za eno izmed treh tematik – ki so prosto dostopni na naših profilih na družbenih omrežjih. Poleg tega bomo v času akcije skupno objavili šest IGTV-videov, preko Zooma pa bomo izvedli tudi dve predavanji na omenjene tri tematike, pri čemer smo prvo predavanje z imenom »Tesnoba, panični napadi in kako se sprostiti« že izvedli in zabeležili maksimalno število udeležencev, zato že težko pričakujemo naslednje srečanje.

Kako ste zaznali potrebo po ozaveščanju javnosti o tovrstni tematiki? 

Obravnavane duševne težave (tesnoba, osamljenost in panični napadi) so ene izmed pogostejših, zato se nam je zdelo pomembno, da so posamezniki, ki se soočajo s stiskami, tudi samostojno dovolj kompetentni, da znajo vsaj do neke mere sami vplivati na izboljšanje svojega duševnega zdravja in počutja. 

Še pred tem pa je pomembno tudi to, da so ljudje ozaveščeni o tem, kaj sploh so tesnoba, panični napad in osamljenost, saj lahko le tako pri sebi in pri drugih zaznajo omenjene duševne stiske, jih razumejo in se z njimi tudi ustrezno spoprimejo. 

Eden izmed pomembnih razlogov, ki na žalost naše problematike še dodatno izpostavlja, pa je seveda tudi trenutna epidemija, s katero se soočamo že več kot leto dni, kar je izjemno dolgo obdobje omejene svobode, finančnih težav, prilagojenega načina življenja in drugih sprememb, zaradi česar so duševne težave žal postale še toliko aktualnejše in pogostejše kot prej. 

Ugotavljali ste, ali so se občutki osamljenosti, panični napadi in sama tesnoba v trenutnih razmerah še povečali. Nam zaupate, kaj ste ugotovili?

Najprej bi želela poudariti, da je bila anketa izvedena v prvi polovici marca letos, zaradi česar obstaja možnost, da bi ob ponovni izvedbi ankete dobili nekoliko drugačne rezultate, saj so se v tem času spreminjale epidemiološke razmere in s tem povezani ukrepi. 

Za izvedbo ankete smo se prvotno odločili zato, da bi potrdili smiselnost izbranih tematik oziroma se prepričali, da so tesnoba, osamljenost in panični napadi res ene izmed pogostejših in aktualnih duševnih težav v času trenutne pandemije. 

Seveda pa s tem nikakor ne zanikamo obstoja mnogih drugih duševnih stisk, o katerih bi bilo prav tako pomembno ozaveščati ljudi, vendar jih naša akcija (in s tem tudi anketa) ne naslavlja. Nekaj ključnih izsledkov ankete, ki so še dodatno potrdili nujnost obravnave prvotno izbranih duševnih problematik, pa predstavljajo naslednji rezultati.

– Skoraj polovica udeležencev (41 %) je izrazila, da pogrešajo zadovoljstvo, ki ga občutijo v družbi, pri čemer so udeleženci stari med 15 in 30 let.

– 36 % udeležencev je izrazilo pomanjkanje druženja, saj pogrešajo obkroženost z ljudmi, ki je v času trenutne epidemije zaradi ukrepov mnogo bolj omejena in težje izvedljiva kot prej.

– 26 % udeležencev je že doživelo panični napad, vendar jih več kot polovica sploh ne ve, kako je ta videti, kar je precej zaskrbljujoče.

– Občutja tesnobe in osamljenosti so med mladimi prisotna v skoraj polovici primerov, pri čemer več kot polovica udeležencev poroča o pospešenem bitju srca, glavobolih ter občutkih žalosti in nemoči, kar so lahko tudi nekateri izmed simptomov paničnega napada.

Na podlagi omenjenih rezultatov lahko vidimo, da so se duševne stiske mladih v času epidemije res poglobile, zaradi česar se nam zdi še toliko pomembneje mlade opolnomočiti s smernicami za samopomoč ter z ustreznimi napotki za pomoč drugim. Hkrati pa se nam zdi ključno, da se mladi zavejo, da v stiskah niso sami in da se vedno lahko na nekoga zanesejo, poleg tega pa je pomembno tudi zavedanje, da so edina stalnica našega življenja ravno spremembe, vsaka stvar pa enkrat mine. In tako bo minila tudi trenutna situacija!

Kaj bi kot družba še lahko naredili za ozaveščanje mladih in tudi odraslih o pomenu duševnega zdravja? 

Pri nas je stigmatizacija težav v duševnem zdravju še vedno prevelika oziroma bi lahko rekli, da gre za tabu temo, o kateri marsikdo ne želi spregovoriti. Zato se nam zdi pomembno ozaveščati o pomembnosti skrbi za duševno zdravje, saj hodi z roko v roki s fizičnim oziroma telesnim zdravjem, za katerega najverjetneje vsak izmed nas ve, kako ga ohranjati – vsak ve, kako živeti zdravo življenje. 

Vendar pa se marsikdo ne zaveda, da ni dovolj le telesno zdravje, temveč so izjemno velikega pomena tudi naše psihično blagostanje, dobro počutje, sreča, zadovoljstvo – z drugimi besedami duševno zdravje. 

S širjenjem glasu o pomembnosti duševnega zdravja za naše življenje ter z ozaveščanjem o pogostosti duševnih težav, za katere marsikdo misli, da ne prizadenejo velikega števila ljudi, bi lahko dosegli večjo ozaveščenost javnosti ter s tem povečali skrb za psihično blagostanje oziroma vsaj zavedanje o njegovi pomembnosti.

Nazadnje pa bi izpostavili še delo, ki bi ga pri ozaveščanju mladih lahko opravile izobraževalne ustanove, v katerih praktično »odrastemo«. Tako bi bila izjemnega pomena večja prisotnost vsebin, povezanih z duševnim zdravjem, že v šolah, predvsem v zadnji triadi osnovne šole in v vsej srednji šoli. 

Pomembno in priporočljivo pa bi bilo tudi, da bi za mlade organizirali več aktivnosti že znotraj samega pouka, ki bi poleg zdravega življenjskega sloga na telesni ravni poudarjale tudi pomen sprejemanja dobrih odločitev za naše duševno počutje in počutje drugih. Kot družba lahko naredimo veliko tudi s tem, da zberemo pogum in se začnemo bolj odkrito pogovarjati. 

Če smo sami imeli izkušnjo duševne stiske, je dobro, da svojo zgodbo povemo še drugim, pri čemer je pomembno, da omenimo, kaj nam je v času stiske pomagalo. Velik pomen pri vsem tem pa imajo seveda tudi mediji, o čemer med drugim priča tudi naša akcija. Prav zato bi radi s svojim projektom spodbudili tudi strokovnjake na področju duševnega zdravja, da skušajo komunicirati z mladimi po kanalih, ki so njim blizu in jih uporabljajo, pri čemer izstopajo družbena omrežja.

Se simptomi anksioznih motenj pri mladih morda odražajo drugače kot pri odraslih?

Simptomi anksioznih motenj se lahko od posameznika do posameznika zelo razlikujejo, zato ni nič nenavadnega, če se simptomi razlikujejo pri dveh mladostnikih, prav tako pa tudi pri mladostniku in nekom starejšem. Vendar pa so med starostnimi skupinami razlike predvsem v okoliščinah, v katerih se znaki in simptomi anksioznih motenj kažejo. 

Pri dijakih in študentih bomo na primer prej opazili težave na učnem področju, starejše osebe oziroma odrasli pa lahko večkrat občutijo tesnobo, vezano na njihove službene obveznosti, kariero in prihodnost. Med starostniki pa bomo (upravičeno) opazili več skrbi, povezanih s telesnim zdravjem in zdravjem nasploh, s samostojnim življenjem in upokojitvijo. 

Kaj lahko odrasli naredimo, da zmanjšamo stiske mladih?

Kot odrasli lahko mladim nudimo svojo podporo, jih poslušamo in jim poskušamo dati vedeti, da niso sami in da se lahko zanesejo na nas. Pomembno je, da imajo nekoga, ki mu res lahko zaupajo, torej osebo, na katero se lahko zanesejo in ki jim bo v stiski pripravljena ponuditi svoj čas ter jih poslušati brez obsojanja. 

Včasih je že pogovor s pravo osebo ali pa nedolžen kompliment, pohvala ali morda objem dovolj za razbremenitev in boljše počutje posameznika. Pri mladih je pomembno tudi to, da jim ne dajemo občutka zapostavljenosti, manjvrednosti ali preslišanosti, saj to lahko njihove stiske le še povečuje in poslabša situacijo. 

Eden izmed načinov pomoči mladim pa je tudi to, da jih opolnomočimo s telefonskimi številkami ustreznih ustanov, kot so Tom telefon (116 111), zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (116 123) ter Klic v duševni stiski (01 520 99 00), na katere se lahko obrnejo ob doživljanju stiske. 

Še posebej pri mladih je izjemnega pomena, da jih ob pojavu duševne stiske tako šola kot tudi starši spodbudijo k obisku šolske svetovalne službe, pri tem pa je pomembno tudi zavedanje staršev, da otrokova želja po pogovoru s strokovnjakom nikakor ne pomeni odklanjanje starševske ljubezni in navezanosti, temveč pomemben in zrel način reševanja težav. 

Za mlade je zato ključno, da jih ustrezno usmerimo pri iskanju virov pomoči ter jih opogumimo, da poiščejo pomoč, ko jo potrebujejo. Predvsem pa je treba mladim in seveda tudi ljudem drugih starosti čim bolj približati zavedanje, da iskanje pomoči v duševni stiski NI odraz šibkosti, temveč poguma in želje po napredku ter izboljšanju svojega duševnega zdravja. 

Tako kot poskrbimo za obisk zdravnika in rešujemo fizične zdravstvene težave, moramo poskrbeti tudi za rešitev svojih duševnih stisk. In ne pozabite: tako kot bistvo življenja niso le oblačni dnevi, tudi tvoje bistvo niso le tvoja negativna občutja!