Na razvoj anoreksije lahko vplivajo različni dejavniki; okoljski, razvojni, genetski, nevrobiološki, družinski itd. Osebnostne lastnosti ljudi, pri katerih se razvije ta motnja pa so ponavadi stremenje k perfekcionizmu, tesnoba in anksioznost, obsesivnost in slaba samopodoba.

Prvič jo je leta 1873 opisal in poimenoval angleški zdravnik William Gull. Gre za motnjo hranjenja, pri kateri se zaradi napačn predstave o svoji podobi in telesu, začne vidno kazati obsedenost s telesno težo in zaužito hrano. Je izjemno resna bolezen, ki ima lahko v skrajnih primerih smrtni izid.

Pogosto je nastanek motnje hranjenja povezan z željo izogniti se nečemu bolečemu v življenju, na primer družinskim problemom ali spolnosti. Ujetost v vedenjske vzorce motnje hranjenja prinaša v življenje takšnega človeka občutek, da ima stvari pod nadzorom.

»Vsepovsod nas prepričujejo, da je lepo telo vitko telo. Za privlačne moške pa še vedno velja, da morajo biti močni. Včasih lahko nastanek motnje hranjenja sprožijo tudi boleči dogodki, na primer spolna zloraba, nasilje, konec razmerja ali selitev,« je za naš portal povedala sociologinja mag. Dragica Marta Sternad.

Kakšni so opozorilni znaki?

- Slabo samosprejemanje in samopodoba
- Nenadzorovano hujšanje
- Pretiran in strog režim telesne vadbe
- Preobremenjenost z zaužito hrano in telesno težo
- Natančno načrtovanje jedilnika s čim manj zaužitih kalorij
- Pogosto uživanje odvajal
- Sprememba garderobe in nošenje ohlapnih oblačil
- Izpadanje las, izsušena koža
- Izostanek menstruacije in zmanjšanje prsi
- Slabo počutje, izčrpanost, glavoboli, omedlevica
- Izogibanje skupnim obrokom in dogodkom povezanim s hrano
- Samoobtoževanje in zaskrbljenost, pri uživanju »prepovedanih« živil.

Kako pristopiti k anoreksični osebi?

»Če rečete anoreksični osebi, da je shujšala, bo to vzela kot kompliment, če rečete, da se je zredila, pa kot kritiko. Nikoli takšne osebe, ki ima težave, ne silite s hrano. Izogibajte se čustvenemu izsiljevanju. Predvsem pa naj bodo vsi, ki so v stiku z obolelo osebo, v oporo, ponudijo naj ji toplino in sprejemanje. Če mislite, da je oseba zbolela, se poskusite o tem z njo pogovoriti, pojdite k zdravniku oziroma strokovnjaku za motnje hranjenja. Potrebna sta namreč pogum za okrevanje in pa priznanje, da sam ali sama ne zmore premagati nastale stiske, da potrebuje zunanjo in strokovno pomoč in da je seveda oseba ujeta v začaran krog, iz katerega ne vidi izhoda in je njegovo zdravje resno ogroženo, « je še pojasnila sociologinja.

Na kakšen način poteka zdravljenje?

V večini primerov anoreksije je potrebna za celovito zdravljenje terapija in podpora bližnjih ter okolice. Terapija je zasnovana na medicinskem delu, ki se osredotoča na pravilno in primerno prehrano ter pridobivanje zdrave telesne teže in vseh vitaminov, mineralov, skratka hranilnih snovi, ki jih je oseba tekom motnje izgubila. Osebni zdravnik navadno najprej preveri, ali se razlogi za pretirano hujšanje morda skrivajo v organskih motnjah.

Poleg medicinskega dela pa je izjemno pomembna tudi psihološka obravnava, pri kateri je potrebno odkriti vzroke anoreksije in zdraviti vedenjske vzorce, spremenjeno delovanje možganov ter čustveno stanje osebe. Prej, ko se anoreksična oseba začne udeleževati terapije, bolj uspešno bo zdravljenje. Gre namreč za dolgotrajen proces, ki pa lahko na koncu ob vztrajnosti in pravi podpori zdravniškega osebja in bližnjih privede tudi do popolne ozdravitve motnje.