Kako premagati digitalno odvisnost?

Večina ljudi se odloči nekaj narediti šele, ko res "zagusti". Ko celo noč skrolaš, namesto da bi se učil za izpit, in zato na njem pogrneš. Ko sabotiraš razmerje, ker ne moreš zaspati brez treh ur Reelsov. Ko se zrediš 15 kilogramov, ker si nehal hoditi ven. Takrat si pripravljen na ekstremno spremembo. In kaj narediš? Greš v ekstreme.

Popolnoma izbrišeš Instagram, in to ne samo aplikacije, ampak kar cel račun. Blokiraš vse. Izbrišeš TikTok. Izgineš. Digital detox, hard mode. V obsesivnem blokiranju vsega, ki izvira iz sramu in jeze nase, spregledaš, da imajo socialna omrežja tudi dobre plati. Tvoji prijatelji so tam. Trendi, ki jih moraš poznati, se dogajajo tam. V 21. stoletju je res težko živeti povsem brez digitalne povezanosti.

Kot mlad človek potrebuješ omejen dostop do socialnih omrežij, ne potrebuješ pa odvisnosti in vražjega algoritma, ki pride z njimi. Če pustiš, da ti odvisnost od algoritmov uniči življenje in v obupu sprejmeš ekstremne odločitve, bodo posledice zelo redko pozitivne. Zelo podobno kot pri ekstremnih dietah.

Pri ekstremnih dietah večinoma hitro vidiš rezultate, a ves čas plavaš proti toku. Siliš se v deficit, in čeprav kilogrami izginjajo, sovražiš svoje življenje. To je super recept za to, da se zlomiš: imaš cheat day, nažreš se s torto, obupaš, ker si prekinil strogo odpovedovanje. Stare navade priplazijo nazaj, na dieto pa se seveda ne moreš vrniti, ker jo povezuješ s tako neprijetnimi občutki.

Nekaj podobnega se bo zgodilo, če boš čez noč želel prekiniti s socialnimi omrežji. Počutil se boš kot drek. Če greš iz 100 direktno na 0, bo vmes obdobje odtegnitve. Tvoji možgani bodo pogrešali ves dopamin. Počutil se boš osamljenega, ker so vsi tvoji prijatelji online. Izključenega, ker ne boš poznal trendov. In to je popolna situacija, da se zlomiš, ponovno naložiš aplikacije in se vrneš na točko, s katere si začel.

Namesto popolne blokade se bolj obnese taktičen pristop. Pristop, kjer omejiš količino socialnih omrežij, ampak se ne zanašaš na svojo voljo, ki je omejena in nezanesljiva.

Screenzen je na primer zastonj aplikacija, ki blokira socialna omrežja za nekaj sekund, preden se odprejo. Čeprav se sliši banalno, neverjetno pomaga. Kolikokrat na dan samodejno sežemo v žep, odklenemo telefon in odpremo Instagram, ne da bi sploh razmišljali? Jaz se čisto prevečkrat ujamem sredi skrolanja po kratkih videih, pa sploh ne vem, kako sem prišel tja.

Avtomatizem je treba prekiniti, kar najlažje naredimo tako, da vmes spravimo majhno zakasnitev. Deset sekund čakanja, potem pa se aplikacija odpre za 10 minut. In teh 10 sekund je običajno dovolj, da se prebudiš in zaveš, da tega digitalnega fiksa niti nočeš, kaj šele rabiš. Zapreš aplikacijo in greš delat stvari, ki jih DEJANSKO hočeš delati, ne stvari, ki jih tvoji odvisni možgani zahtevajo od tebe.

Še bolje je, če čim več konzumiranja prestavimo na računalnik. Tam obstaja ogromno razširitev, ki znajo blokirati glavni problem algoritma – "feed". Feed JE toksična stvar, ki te potegne in nekako požre šest ur tvojega časa dnevno, povzroči, da se počutiš slabše o sebi, in ti za povrh daje iluzijo, da se "učiš", čeprav se po vsaki seansi ničesar več ne spomniš.

Poskusi socialna omrežja uporabljati namensko. Če moraš konzumirati, konzumiraj tako, da imaš sam nadzor nad vsebino, ki se predvaja. Če odpreš YouTube z jasnim namenom (tvoj najljubši YouTuber je objavil nov video), to ni problematična uporaba. Kot vsak normalen človek potrebuješ zabavo in učenje. Ampak biti ujet v algoritmu, kjer računalnik izbere, kaj se predvaja, je pekel, ki te hudo zasvoji.

Sam sem zlomil svojo odvisnost (ki je bila po mojem mnenju kar huda) na tak način: Screen Zen aplikacija, ki prepreči avtomatizem pri odpiranju socialnih omrežij. Selitev večine skrolanja na računalnik. Blokada feedov. In redirecti; ko avtomatsko odprem Instagram, me na primer preusmeri v knjižnico označenih daljših videov, ki sem jih enkrat davno tega dal med zaznamke, pa jih nikoli nisem pogledal.

To, da moji možgani želijo konzumirati, samo po sebi ni defekt. Narejeni so bili za to, da skladiščijo znanje in se ves čas učijo. Ta impulz lahko prepustim na milost in nemilost algoritmom, lahko pa bogastvo spleta poskusim napolniti z vsebino, ki je dejansko uporabna, ima strukturo in gre v globino. Izbirno konzumiranje ni problem, problem je to, da si padel v past, ki so jo postavili genialni inženirji, ki tvoje šibke točke poznajo bolje kot ti.

Na kratko: ekstremizem ne deluje, pametne taktike pa. Splača se poskusiti.