Obvladovanje tesnobe je za vsakogar drugačno. Ni 'recepta', ki bi ustrezal vsem, prav tako pa ni enotnega opisa, kako izgleda, se občuti ali kako se zdravi. 

Po poročilih JAMA število ljudi z anksioznostjo narašča. Razvozlati in razumeti, kaj je anksioznost in kakšni so njeni simptomi, je lahko izjemno težko, vendar obstaja nekaj pogostih znakov, na katere morate biti pozorni.

Kaj je tesnoba?

Za anksiozne motnje so običajno značilni občutki napetosti, vsiljivih misli ali skrbi ter vztrajna, intenzivna zaskrbljenost in strah. Običajno in normalno je, da se kdaj v življenju počutite tesnobni – pa naj bo to med učenjem za velik izpit, pripravami na razgovor za službo ali selitvijo v novo mesto.

Ko pa ti občutki strahu, skrbi ali strahu začnejo vplivati na vašo vsakodnevno rutino in vas obremenjujejo ves ali večino časa, je morda že govora o anksiozni motnji.

Tehnično gledano anksioznost nevrološko sproži presežek ali pomanjkanje nevrotransmiterjev, ki povzroči pomirjujoč učinek, glede na doživeto izkušnjo pa lahko anksioznost sproži karkoli. 

Nekateri pogosti sprožilci vključujejo socialne situacije, zaprte prostore, javno nastopanje in nove izkušnje.

Anksioznost lahko sprožijo tudi stresni ali travmatični življenjski dogodki ali nekatera zdravstvena stanja, kot so hipertiroidizem, bolezni srca, sladkorna bolezen ali kronična bolečina. Lahko je tudi posledica genetske ali družinske anamneze, če ima krvni sorodnik anksiozno motnjo ali drugo duševno zdravstveno stanje.

Kateri so najpogostejši simptomi tesnobe?

Čeprav anksiozne motnje na ljudi vplivajo različno, je pomembno, da se zavedamo pogostih simptomov. Nekateri posamezniki poročajo o 'notranjem' nemiru, ki se pojavi brez razloga, drugi pravijo, da jih skrbi za najrazličnejše, na videz nepomembne, stvari. 

Pogosti so monologi v smislu 'Kaj če...' scenarijev. Vaš miselni proces začne bežati od vas ter pospeši in razblini kopico najslabših možnih scenarijev.

Ti občutki nelagodja lahko motijo vsakodnevne rutine in sposobnost koncentracije, ne glede na to, ali delate domačo nalogo, gledate film s prijatelji ali se z nekom pogovarjate. V tem trenutku se ne počutite prisotne in se lahko celo počutite razdražljivi ali napeti. Mnogi ljudje pravijo, da opazijo, da se pogosteje otepajo prijateljem in družini, in se pogosto takoj zatem počutijo slabo, ker vedo, da to ni normalno.

Kateri so manj znani simptomi tesnobe?

Obstaja več simptomov tesnobe, ki se fizično pokažejo v vašem telesu, in čeprav so tovrstni simptomi zelo pogosti, običajno niso tako dobro znani.

Morda boste čutili bitje srca in/ali neprijeten občutek v trebuhu. Pogosti so tudi mišična napetost ali glavoboli ter občutek vročine in potenja. Morda boste prepoznali fizične simptome, preden ugotovite, da so povezani z anksioznostjo.

Občutek utrujenosti ali težave s spanjem sta prav tako vedenja, ki jih je treba upoštevati. Mnogi ljudje z anksioznostjo se ves čas počutijo resnično utrujeni, ne glede na to, koliko so morda spali prejšnjo noč.

Kaj sproži anksioznost?

Obstaja veliko različnih scenarijev ali dogodkov, ki lahko pri nekom sprožijo občutke tesnobe. Včasih obstajajo posebne stvari, ki lahko sprožijo tesnobo, na primer niz težkih stvari ali zaporednih testov, razhod, prepir s prijateljem ali drug negativen dogodek, ki res vpliva na vas. Včasih je lahko prisotna genetska predispozicija. 

Kateri so najboljši načini za spopadanje s tesnobo?

Najprej poskrbite, da dobite dovolj spanja in ne uporabljajte telefona pred spanjem. Poskrbite, da dobite vsaj 8-9 ur spanca. 

Poskusite jesti hranljivo hrano in izvajajte dejavnosti, ki vam pomagajo, da se počutite prizemljeni, pa naj bo to meditacija, vadba, pisanje dnevnika, poslušanje glasbe ali branje. Anksioznost aktivira vaš simpatični živčni sistem ali vaš odziv na boj ali beg. Da bi se borili proti temu, želite aktivirati svoj parasimpatični živčni sistem, ki vam lahko da občutek umirjenosti.

Če se pogosto sprašujete 'Kaj če?' ali se v mislih zapletate v najhujše možne scenarije, si postavite vprašanje 'Česa se bojim?'. 

Poskusite uporabiti svoje logične možgane, da ocenite, ali je ta strah resničen in utemeljen v primerjavi z navadno skrbjo, ki se je razširila v vaši glavi.  Če vaša tesnoba izvira iz nečesa resničnega in utemeljenega, na primer prihajajočega izpita ali nizkih ocen, se lahko premaknete v način reševanja problemov in ocenite možne rešitve. 

Če gre za neutemeljeno tesnobo, potem ustrezno ocenite svoje skrbi, da ne bi katastrofizirali nečesa majhnega in ga spremenili v nekaj velikega. Na primer, če se prijatelj ne odzove na vaše sporočilo, to ne pomeni, da želi prekiniti prijateljstvo – morda je zaposlen, dela, spi ali preprosto ni pri svojem telefonu.

Če pa menite, da vaši simptomi tesnobi postajajo neobvladljivi, da bi jih lahko obdelali sami, je morda čas, da se obrnete na zdravstvenega delavca ali odraslo osebo, ki ji zaupate, da se dogovorite za sestanek s terapevtom. 

Ne pozabite, da vam je na voljo pomoč. Obrnite se za na učitelja, starša ali odraslo osebo, ki ji zaupate!

Vir: seventeen