17-letna Mija je v preteklosti doživela tri intenzivne panične napade, ki so se zgodili brez posebnega razloga. Izkušnjo je opisala kot strašljivo, saj je imela občutek, da 'izgublja sebe' in da ne bo zdržala. Noben napad ni traja dlje od 10 minut. Po pogovoru s šolsko svetovalno delavko je spoznala, da se pretirano obremenjuje z vpisom na fakulteto, poleg tega je imela doma neprestane konflikte s starši.

15-letni Simon ima že dobri dve leti težave s tesnobo. Neprestano je napet, zaskrbljen in nemiren, čeprav brez pravega razloga. Učni uspeh mu je v tem času padel, saj se težko koncentrira. Strah ga je, da srednje  šole ne bo uspešno zaključil, kljub temu, da je bil v osnovni šoli odličnjak. S tesnobnimi motnjami in depresijo se spopadata tudi oba njegova starša. 

Ker je obdobje odraščanja polno hormonskih, bioloških in socialnih sprememb, ni nič nenavadnega, da se v tem času pri nekaterih pojavlja tesnoba, pa tudi napadi panike. Kako ju torej ločiti? Razlike med paničnim napadom in tesnobo je najlažje opisati na podlagi intenzivnosti simptomov in njihovega trajanja.

Napadi panike običajno dosežejo vrhunec po približno 10 minutah (ali prej), medtem ko tesnoba lahko traja več tednov ali mesecev. Nekateri se z njo borijo vse življenje. 

Od tesnobe se panični napad razlikuje po tem, da ga spremljajo občutek ločenosti od sveta (derealizacija), občutek odmaknjenosti od sebe (depersonalizacija) in strah pred izgubo nadzora nad seboj ali smrtjo. Tesnoba pa se od paničnega napada razlikuje po tem, da vključuje simptome, kot sta strah in zaskrbljenost, vendar brez izjemnega strahu in občutka ločenosti od sebe.

Panični napad: Običajno se zgodi nenadoma, brez očitnega sprožilca, občutki pa so izjemno intenzivni. Ne traja dolgo, najpogosteje nekaj minut, v nekaterih primerih tudi dlje. 

Najpogostejši simptomi in znaki so tresenje, težko dihanje, razbijanje srca, omotica, slabost, znojenje, mravljinčenje, bolečina v prsnem košu, vročinski valovi, občutek, kot da nisi v svojem telesu. 

Doživljanje paničnega napada je zelo silovito in lahko vzbuja občutek, da preprosto ne boš zdržal ali da boš 'znorel'. Po napadu se počutiš pod stresom, zaskrbljen, kot da ti nisi ti. 

Tesnoba (ali anksioznost): Običajno nastaja postopoma in lahko traja mesece, pri nekaterih celo leta. Lahko rečemo, da se stopnjuje v določenem časovnem obdobju in je močno povezana s pretirano zaskrbljenostjo zaradi resnične ali zaznane nevarnosti. 

Najpogostejši simptomi in znaki so nerazložljiv nemir, utrujenost, mišična napetost, razdražljivost, težave s koncentracijo, omotičnost, povečan srčni utrip. 

Posamezniki jo doživljajo kot stalno prisotno. Čeprav so nekateri simptomi precej podobni tistim pri paničnem napadu, so bistveno manj intenzivni in izraziti. 

Kaj so lahko sprožilci? 

Najpogostejši sprožilci so dolgotrajen stres v šoli (skrbi zaradi uspeha, ocen), neprestani konflikti z domačimi, socialne situacije, pritiski vrstnikov in močna želja po ugajanju, različne vrste fobij, spomin na travmatično izkušnjo, kronične bolezni, astma, kofein, uživanje drog in alkohola ...

Največ lahko storiš prav sam 

Ker lahko tako tesnoba kot panika močno vplivata na tvoje življenje – uspeh v šoli, ukvarjanje z različnimi dejavnostmi, druženje s sovrstniki, je pomembno, da poiščeš pomoč. 

Ker smo skozi vse življenje izpostavljeni različnim izzivom, je pomembno osvojiti načine sproščanja, kamor spadajo gibanje v naravi, ukvarjanje s športom ter ostale sprostitvene tehnike (na primer čuječnost, meditacija, avtogeni treningi, dihalne tehnike, vizualizacije, joga ...).

Z zdravim in uravnoteženim slogom življenja lahko narediš veliko zase in za svoje zdravje. 

Viri: HealthLine / VeryWellMind