Eustres nam pomaga, distres pa škoduje
Psihologi so ustvarili besedi, ki opisujeta dve plati stresa; dobro in slabo. Eustres je pozitivni stres; doživljamo ga na primer takrat, ko nas časovni pritisk zadnje minute spodbudi, da zares napišemo tisti esej ali seminarsko. S takšnim stresom ni nič narobe, saj nas spravi v pogon in celo spodbudi flow stanje. Ključna lastnost je, da še vedno vemo, da naše sposobnosti presegajo zahteve, stres pa nas samo spravi v pravo mentalno stanje.
Distres pa po drugi strani predstavlja negativen stres; občutek, da naše sposobnosti ne dohajajo zunanjih zahtev. Primer je dolg, kroničen šolski pritisk; ko mislimo, da smo končno prišli na zeleno vejo, nas zasuje plaz novih obveznosti. Tak stres se hitro spremeni v stalen, kroničen občutek tesnobe, ki ovira naše vsakdanje aktivnosti in na dolgi rok vodi v hudo izčrpanost – tudi izgorelost (link do članka).

Kje je torej meja med koristnim in škodljivim stresom?
Vsakdo od nas stres doživlja nekoliko drugače; krivimo lahko gene, pretekle izkušnje (kako smo se prej borili s stresnimi situacijami) in tudi podporo (nas starši in prijatelji podpirajo ali spravljajo v še hujše nelagodje). Vse to pa ne spremeni ključnega vprašanja: je stres, ki ga doživljamo, še normalen in koristen, ali nas že omejuje in izčrpava? Najboljši pokazatelj je čas; normalen stres se pojavi v zahtevni situaciji, je kratkotrajen in tudi hitro izgine, ko se situacija razreši. Pomembna je tudi intenzivnost; eustres je lahko občuten, a bo vedno obvladljiv in ne bo povzročil ekstremnih telesnih ali psihičnih odzivov (npr. panika, tresenje, blokada ...). Najlažje se je morda vprašati: mi stres pomaga, da delujem bolje, ali me ovira? Me sama misel na izzive, ki me čakajo, navdaja s tako hudim nelagodjem, da jim želim na vsak način ubežati?

Izmuzljivi znaki stresa
Nekateri znaki negativnega, vseobsegajočega stresa, ki nam slabša kakovost življenja, so jasno vidni. Zavesten občutek brezupa in preobremenjenosti nas bo na primer opozoril na to, da moramo nekaj spremeniti v svojem življenju ali vsaj v svojem pristopu k delu. Obstajajo pa tudi znaki, ki so manj očitni, a vseeno oznanjajo potlačen problem. Stalna utrujenost, ki vztraja tudi po počitku, razdražljivost, težave s spominom in pozornostjo vse lahko nakazuje na stresno preobremenjenost. Podobno lahko stres prepoznaš po pasivnem vedenju; vse manj druženja z ljudmi, ki so ti blizu, ali občutek tega, da svojih trenutnih življenjskih okoliščin ne moreš spremeniti. Velik pokazatelj je tudi pretirana uporaba družbenih omrežij, o čemer smo pisali tudi v članku o izgorelosti (link do članka) in v članku o borbi s stresom (link do članka 5); ne gre za to, da v neskončnem skrolanju uživaš, ampak da telefon uporabljaš za pobeg od negativnih občutkov.

Kako naj torej vem?
Odgovor na to, ali je stresa v tvojem življenju preveč, imaš samo ti. Nekaj vprašanj, ki ti pri iskanju odgovora pomagajo, pa lahko najdeš spodaj:
- Kako pogosto te skrbi za šolo ali delo ovirajo pri normalnem funkcioniranju, na primer pri spanju ali preživljanju prostega časa?
- Kako pogosto se počutiš izčrpano, brez energije za aktivnosti, ki te sicer veselijo?
- Te misel na obveznosti, ki te čakajo, navdaja s hudim obupom in občutkom nemoči?
- Imaš redne fizične simptome, ki lahko nakazujejo na težave s stresom (npr. glavobol, težave s prebavo)?
Če na veliko vprašanj odgovoriš z da ali pogosto, je čas, da se nekaj spremeni.

Kako torej naprej?
Recimo, da je stres v tvojem življenju postal resničen problem; doživljaš veliko negativnega stresa, pozitivnega pa zelo malo. Kako naprej? O tem bomo podrobneje pisali v naslednjem članku (link do njega), hitra obnova pa je spodaj. Najpomembneje je, da se s pretiranim stresom spopadeš čim prej, preden pride do resnejših problemov, kot je izgorelost ali splošen občutek obupa. Prej kot ukrepaš, lažje boš premagal zoprne negativne občutke. Pomaga ti lahko boljša organizacija časa, uporaba boljših učnih tehnik in soočanje z odvisnostjo od tehnologije, ki ti krade čas in fokus, hkrati pa ti omogoča, da v neskončnost bežiš v hitre užitke. Če se naloga zdi neobvladljiva, se splača poiskati pomoč dobrega prijatelja, starša ali psihologa. Stres je neizogiben. Prej kot se soočiš z njim in najdeš način, da ga iz negativnega spremeniš v pozitivnega, lažje (in bolj prijetno!) življenje te čaka.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV