M v uvodu je skrit, ker spadam v generacijo, ki je odraščala ob številnih družbenih omrežjih, in ker lahko kot danes mlada odrasla oseba navedem nekaj vplivov, kot jih vidim sama. In ker se bom zavoljo tega zapisa, ki bo morda nekoliko oseben, popredalčkala med mlade, mladostnike, če želite, da boste vedeli, da govorim iz prve roke.

Od kod tesnoba?! 

Ob neskončnem brskanju na družbenih omrežjih sem začutila tesnobo in se vprašala ... Zakaj čutim tesnobo, če nič, kar vidim, ni realno? Tesnobo pa v zadnjem času čutim predvsem, ker mi je kar nekaj najstnikov (starih pod 15 let) reklo, da je zares nezadovoljnih s svojim videzom, samim sabo in svojim življenjem!

Seveda je sledilo vprašanje, zakaj, od kod, kako, odgovor pa je šokiral. Vsi so si bili podobni – nimajo popolnega življenja, kot ga vidijo na družbenih omrežjih. Nimajo popolne postave, ravnega trebuha in nimajo ... Vsega tistega, kar lahko gledamo. Predvsem pa odgovor, ki najbolj boli: niso dovolj. 

Kot tista 'starejša', zanje zdaj že 'ta stara', sem hotela pametovati in jim ponuditi nasvete, a sem, še preden sem uspela spregovoriti, utihnila. Zakaj? Ker sem bila sama pred desetletjem na enaki točki.

Ko normalno ni več normalno

Družbena omrežja so bila prvotno ustvarjena za povezovanje z ljudmi z vsega sveta. S tistimi, ki se drugače ne bi mogla ujeti, pogovoriti in se dobiti. Danes so se razširila na tisočera spletna mesta, družbena omrežja, ki jih uporablja na milijarde ljudi za interakcijo z drugimi in deljenje svojega popolnega življenja. 

Kaj se je v teh letih spremenilo? Ljudje na družbenih omrežjih danes delimo skoraj vse kotičke svojega življenja. Priznajmo, vsi po vrsti delimo lepe trenutke, tiste malo manj lepe, predvsem 'grde', pa radi skrivamo. Seveda so tu izjeme in tisti, ki pravzaprav zanalašč izpostavljajo manj lepe plati sebe in svojega življenja. In zanje smo prekleto hvaležni, kajne?

Ko objavimo sliko iz plaže, povlečemo trebuh noter, namestimo se v pozo, ki najbolj laska naši postavi, poudari obline ali pa tista privlačna ramena. To ni nič novega. Kaj takšnega so verjetno delali vsi pred nami – tudi ko še ni bilo pametnih naprav, predvsem telefonov. Je pa velika sprememba v spreminjanju poz in spreminjanju lastnega telesa in obraza – tako rekoč do neprepoznavne, nenormalne oblike s pomočjo aplikacij! 

Ko popolno sploh ni popolno

Ljudje na družbenih medijih ustvarjajo na videz popolno življenje, delijo najlepše trenutke, tiste manj lepe, predvsem pa zelo grde, pa ne kažejo. Seveda so tu izjeme. A večina teh skrbno urejenih profilov prepriča marsikoga, da si zaželi biti na enaki ravni 'popolnosti', ki seveda ni resnična. Zakaj že? Ker smo že vsi na neki točki spoznali preurejanje slik, filtre in spreminjanje vsebin. 

Zanašanje na aplikacije, ki konkretno spreminjajo obraze in telesa, da bi se počutili samozavestno, je lahko oziroma JE škodljivo za duševno zdravje. Nenehno spreminjanje fotografij nas samih ima lahko negativen psihološki učinek, vključno s telesno dismorfijo.

Študija, ki jo je izvedel Case24, je pokazala, da 71 odstotkov ljudi uporablja aplikacijo, preden objavi svojo sliko na družbenem omrežju. Omenjene aplikacije omogočajo preoblikovanje telesa, spreminjanje lastnosti obraza in so grozljivo enostavne za uporabo. Povzročajo pa tudi odvisnost!

Spreminjanje sebe s pomočjo aplikacij je neposredno povezano z motnjami hranjenja, zlasti pri najstnikih. Epidemiološke študije kažejo, da so se motnje hranjenja v zadnjih 50 letih povečale tudi zaradi pretirane uporabe photoshopa.

Poleg tega te motnje postajajo zelo pogoste zaradi velikega porasta platform družbenih medijev pri majhnih otrocih. Študija, ki je temeljila na raziskavi 500 žensk, je pokazala, da je povprečna starost otrok, ko dobijo svoj prvi telefon, 10,3 leta!

Kakšna je podoba družbenih medijev?

Družbeni mediji bi morali biti kraj, ki ga obiščemo, da sprejmemo svoje razlike in lepoto, ne pa strupena platforma, ki se uporablja za primerjanje z ljudmi okoli nas.

Urejene podobe in njihov vpliv na samospoštovanje ter predstave o lepoti niso nič novega. ''Vedno smo bili pred izzivom filtriranja in predelave slik, da bi dobili nerealistične meritve o tem, kakšna je lepota,'' pravi dr. Egger za Forbes. Toda pred družbenimi mediji je bil vir naše negotovosti neizpolnjevanje lepotnih idealov po vzoru naslovnic revij. Sedaj se primerjamo ne samo z elito, ki je bila pobarvana z zrakom, ampak tudi z našimi vrstniki po zračnosti in s samimi očmi. ''S temi filtri se dvignete na višjo raven, saj ne vidite le podobe slavne osebe, ki je nerealistična, in se merite s to osebo, ampak merite svoj resnični jaz z navidezno podobo samega sebe.''

Medtem ko se morda zdi, da je obraz brez ličil z občasnim filtrom zgodb na Instagramu neškodljiv, ponavljajoča se uporaba ustvari novo normalno stanje, kako naj bi po našem mnenju bili videti naši obrazi. Urejena slika prejme pozitivno okrepitev v obliki všečkov in komentarjev, ''to pa je dopaminski udarec, je kot 'vau, priljubljen sem, všeč mi je ta občutek, želim to ponoviti','' pravi dr. Egger. Potrjevanje dovršenih podob drug drugega sproži iskre, kar dr. Jasmine Fardouly z Oddelka za psihologijo na Univerzi Macquarie imenuje 'spirala zavisti', ustvarjanje ''prečiščenega spletnega okolja, ki se vse bolj oddaljuje od realnosti''.

Da boste vedeli, o kakšnih slikah in realnosti govorimo, spodaj predstavljamo nekaj primerov. Osebno si iskreno želim, da bi prišel čas, ko bomo na družbenih omrežjih spet začeli deliti iskrene podobe sebe, ali pa vsaj ne zlaganih, ko se bomo ob pogledu v ogledalu nasmehnili svoji podobi in si rekli 'Hej ti, rad/a te imam!'. Je tako težko? Če se primerjamo s filtri, zagotovo!

Dodatni viri: forbes, verywellmind