Na Social Impact Award Slovenija Projekt, ki ga vodi Slovenska agencija za mlade (SLOAM), je vaša podjetniška ideja PsyBit prejela nagrado skupnosti za zmago v kategoriji glasovanja skupnosti. Dobili ste največ glasov v okviru vseslovenskega odprtega glasovanja. Nam zaupate nekaj več o vaši podjetniški ideji?
Gre za digitalno kadrovsko orodje, ki bo na podlagi podatkov prepoznavalo razloge za nezadovoljstvo zaposlenih, možno pa bo tudi oceniti verjetnost odhoda določenega zaposlenega v prihajajočem obdobju.
Ugotovila sva, da imajo naše organizacije precej izzivov s prepoznavanjem želja svojih zaposlenih, pa naj bo to pričakovana plača, sestava ekipe, delovni pogoji, dodeljena odgovornost ali pa smer osebnega razvoja. Neprepoznavanje teh dejavnikov lahko vodi v strateške kadrovske napake, ki jih zaposleni plača s slabim počutjem, podjetja pa z izgubo.
Kdaj in kako je vzniknila ideja?
Ideja je nastala ob najini vrnitvi v Slovenijo, ko sva opazila močan kontrast med kakovostjo delovnih mest pri nas in v najrazvitejših evropskih državah. Prepričana sva, da ima večina slovenskih organizacij velike »rezerve«, ko govorimo o skrbi za počutje njihovih zaposlenih. Hkrati pa verjameva, da se bo ob naraščajočem zavedanju pomena zadovoljstva na delovnem mestu, tudi z vidikov produktivnosti in pripadnosti, vse več organizacij odločalo za vlaganja v svoje največje premoženje – v ljudi.
Koliko časa je trajalo od 'ideje v glavi' do 'realizacije'? Kdo vse vam je stal ob strani, vas podpiral, navsezadnje pa spodbujal?
Od ideje pa do uporabe prve delujoče verzije komponente orodja PsyBit je minilo približno pol leta. Sicer pa je najin končni cilj postavitev sistema treh digitalnih orodij, ki se bodo medsebojno dopolnjevala in na ta način podatke pretvarjala v uporabne informacije.
Ob strani nama je do zdaj stalo veliko ljudi. Poleg naju sta še dve osebi aktivno vpeti v projekt. Bi pa želela izpostaviti, da sva navdušena nad pozitivno klimo, ki v naši družbi spremlja mlade podjetnike na lastni poslovni poti, pa tudi nad pripravljenostjo ljudi, da priskočijo na pomoč.
Kaj ste si želeli oz. si s podjetniško idejo PsyBit želita doseči v družbi?
Sprva sva si želela zmanjšati raven nezadovoljstva na delovnih mestih. Misliva, da lahko organizacije to dosežejo predvsem z dvigom splošne kvalitete delovnih mest, h čemur stremimo tudi v procesu razvoja naših kadrovskih orodij. Z njihovo pomočjo bo mogoče sestavljati dobre ekipe, vzdrževati zdrave odnose in učinkovito skrbeti za motiviranost ljudi na delovnih mestih.
Kako intenzivno je potekalo tekmovanje?
Tekmovanje je bilo organizirano in izvedeno na zelo visoki ravni. Nad tem sva bila precej presenečena, saj je šlo za pilotno verzijo tekmovanja v Sloveniji.
Tudi najino sodelovanje v tekmovanju pa je zahtevalo veliko mero resnosti in angažiranosti. Med drugim smo morali tekmovalci dodelati robustno verzijo našega poslovnega načrta, pripraviti pitch, ga nato predstaviti pred izjemno žirijo, posneti promocijski video, ob tem pa vseskozi usklajevati našo pot s cilji socialnega podjetništva.
Morda kot zmagovalca prve izvedbe tekmovanja pri nas čutita kakšen pritisk in odgovornost?
Priznati morava, da ja, čutiva nek pritisk in odgovornost, da s svojim delom postaneva dober socialno podjetniški zgled vsem bodočim tekmovalcem. Prav vse finalne ideje so naslavljale pomembne družbene probleme in jih poskušale reševati na inovativen način. Prav zato sva še posebej počaščena, da so ljudje prav v najini ideji prepoznali tak potencial. Verjetno je nezadovoljstvo na delovnem mestu zares nekaj, s čimer se je marsikdo v občinstvu lahko poistovetil.
Bi rekla, da so podpora, pravo mentorstvo in navsezadnje spodbujanje ter vera v neko idejo, pomembni?
Vsi ti dejavniki so na začetku podjetniške poti izjemnega pomena. V kaotičnem in negotovem okolju, v kakršnem se rojeva sleherno mlado podjetje, je lahko vsaka strateška napaka ali pa dvom v smiselnost projekta razlog za konec podjetniške zgodbe. Zaenkrat se midva v takšni situaciji na srečo še nisva znašla, k temu pa je nedvomno pripomoglo tudi tekmovanje Social Impact Award. Na tem mestu bi se rada zahvalila prav vsem; sodelujočim pri izvedbi zares zanimivega tekmovanja, izkušenim mentorjem, ki so usmerjali razvoj našega poslovnega modela v smer socialnega podjetja, in seveda izredno konstruktivni žiriji.
Kaj menita, da je tisto, kar je pri socialno podjetniškem zgledu pomembno?
Ugotovila sva, da ljudje, ko slišijo za pojem socialno podjetje, najprej pomislijo na neprofitno organizacijo. V bistvu pa je namen reševanja nekega družbenega problema zgolj ena izmed dveh nujnih komponent socialnega podjetja. Prav tako pomembno je delovati rentabilno. Socialna podjetja morajo za svoj obstoj – seveda ob zasledovanju socialnih ciljev – ustvarjati dobiček. In to razumeva kot lovljenje ravnotežja, v katerem se želiva preizkusiti tudi sama.
Kaj svetujete mladim, ki si želijo podati na svojo pot?
Mladim, ki iščejo začetno izhodišče za pisanje svoje podjetniške zgodbe, bi svetovala, naj razmišljajo o reševanju dejanskih družbenih problemov. To, da smo kot civilizacija dosegli visoko stopnjo tehnološke razvitosti, še ne pomeni, da smo obračunali z vsemi družbenimi izzivi. Zdi se, da se ljudje v razvitih družbah kljub vsemu dnevno soočajo z novimi težavami, ki pa jih je še težje odkriti in pojasniti. Te družbene izzive vidiva kot idealen poligon za zagnane ljudi, ki si želijo v družbi pustiti svoj pečat.
