Ločitev staršev ni tvoja krivda

Mnogi se ob ločitvi staršev srečujejo z mislijo, da se to dogaja zaradi njih. Nikakor. Ločitev staršev nikoli ni krivda otrok, ne glede na to, koliko so ti stari. Biti priča razhodu očeta in matere je ena najtežjih stvari v življenju, vendar nikoli ne pozabi, da nima čisto nič opraviti s tabo. 

Četudi ti morda v navalu jeze in nerazsodnosti kateri od njiju očita, da se je to zgodilo zaradi tebe, vedi, da je ločitev vedno in samo njuna odločitev. Vedno so posredi težave med njima, ki so se zelo verjetno vlekle že dlje časa. 

Ne bodi njihov posrednik

Nekateri starši, ki se z ločitvijo ne znajo spoprijeti na zdrav način, vključijo v konflikte tudi svoje otroke in z njihovo pomočjo odigravajo nerazrešene čustvene vsebine. 

Lahko, da moraš biti posrednik med njima ti in prenašati njuna sporočila, še huje pa je, če ti postavljata ultimate, v smislu: »Ti se odloči, s kom boš držal. Z obema ne moreš.« 

Gre za manipuliranje, ki sodi že med čustveno zlorabo, saj vsak otrok potrebuje oba starša, ne glede na to, ali sta ločena ali ne. Ne pozabi, da ti ni treba izbirati med njima. Njuna komunikacija je izključno njuna odgovornost, zato jima lahko mirno poveš, da se ne boš vpletal v njuno zgodbo. 

Pogovori se s starši

Ne skrivaj svojih občutkov in doživljanj pred starši. Povej jim, kako ti je ob tem, ko se družina sooča s spremembami. Prav je, da z njimi deliš svojo jezo, žalost, razočaranje, skrbi, pomisleke in želje za naprej. 

To, da se starša razhajata, ne pomeni, da se morajo odnosi spremeniti. V nekaterih primerih se zgodi, da postanejo še bolj poglobljeni in kakovostni, čeprav sta se starša odločila za novo življenje.

Tudi ti si del družine, zato je prav, da deliš svoj pogled in da poveš, česa si želiš. Včasih starši v navalu čustvenega dogajanja izgubijo kompas in prav zato včasih pomaga, da jih opomniš na svoje potrebe in želje. 

Pogovori se z ostalimi

Če se ti zdi, da se v tem obdobju doma ne moreš na nikogar obrniti in te nihče ne želi poslušati, se obrni na drugo osebo, ki ji zaupaš. To so lahko sorodniki, prijatelji s podobno izkušnjo, razumevajoč učitelj v šoli ali druga oseba, ki ti je blizu. 

Če nimaš nikogar, na katerega se lahko zaneseš ali meniš, da potrebuješ strokovno pomoč, lahko stopiš do šolske svetovalne službe, kjer ti bodo znali pomagati in po potrebi tudi usmeriti naprej. 

Čeprav se ti morda zdi zamisel neprijetna, vedi, da je lahko že razbremenilni pogovor z osebo, ki te bo razumela, v veliko pomoč. Normalno je, če si v tem obdobju preplavljen z izmenjujočimi se občutki žalosti, besa, razočaranja, krivde, strahu, praznine ...  

Strokovno usposobljena oseba ti bo znala stopiti naproti tudi v primerih, če je doma zelo hudo, se soočaš s stisko in težko obvladuješ svoja čustva. 

Vir: OurFamilyWizard