Mit #1: ''Ima vse. Je pameten in ima prijatelje ter dobre starše. Nima razloga, da bi bil 'depresiven.'''

Depresija je biološka bolezen. Lahko jo sprožijo stresorji, lahko je tudi genetskega potenciala, socialna podpora pa je lahko zgolj zaščitnega pomena. Depresija ne izbira, ne izbiramo niti mi! 

Mit #2: ''To je samo faza. Vsak je lahko žalosten. Normalno je biti žalosten.''

Da, žalost je normalna in cilj ni 'patologizirati' normalnega vedenja in občutkov. Vendar lahko nezdravljena depresija traja od sedem do devet mesecev. V tem obdobju lahko mladostniki kopičijo nezdrave vedenjske vzorce in zamudijo pomembne razvojne mejnike.

Mit #3: ''Vsi najstniki so razdražljivi. Najstnik ima napačen odnos do življenja. Nisi žalosten. Depresija ne obstaja.'' 

Ko ocenjujete najstnika z razdražljivim razpoloženjem, je pomembno, da se vprašate o drugih povezanih spremembah, kot so spremembe v spanju, apetitu, motivaciji ali koncentraciji, da bi lažje ugotovili, ali najstnik doživlja depresijo.

Pomembno je, da uporabite povezane znake in simptome, da ugotovite, ali je razdražljivost pomembna in je del depresije ali pa je bolj razvojno primerna kot del adolescence. Mladostništvo je obdobje uveljavljanja samostojnosti in neodvisnosti, kar lahko privede do povečanja prepirov s starši.

Še enkrat – depresija je realna bolezen! 

Mit #4: ''Samo len/a je. Če bi se samo bolj potrudila ...''

Depresija lahko vpliva na spanje, raven energije in motivacijo, če omenimo le nekaj povezanih simptomov. Mladostniki si ne morejo preprosto premisliti. Depresija je bolezen in ni zgolj v tem, da si človek 'želi' premagati to bolezen. Lahko pa se vključijo v pozitivne dejavnosti, ki pomagajo ublažiti simptome.

Vir: hopkinsmedicine