Ne glede na to, ali imaš manjše ali večje napade panike, teh stvari ni slabo vedeti. Napadi panike naj bi bili v družbi vse pogostejši in se lahko zgodijo tako mladim kot starejšim. Zaradi hudega stresa in tesnobe, ki smo ji izpostavljeni skoraj vsak dan, so mnogi že vsaj enkrat v svojem življenju doživeli takšen ali drugačen napad panike.

Panični napadi niso nekaj, kar lahko kar odrinemo na stran, zato se moraš v prvi vrsti zavedati, da je izjemno pametno in pomembno, da poiščeš pomoč ter se zavedaš, da nisi sama. 

Kaj sploh je panični napad?

Gre za epizodo nenadnega in zelo intenzivnega strahu ali tesnobe, za katero se nam zdi, da se je pojavila od nikoder in brez razloga. Traja lahko od nekaj minut do približno pol ure.. Obstaja več simptomov, ki kažejo, da imaš panični napad. Dr. Danielle Johnson je za Hello Giggles zapisal, kako lahko prepoznamo panični napad in ga ločimo od drugih stanj. Če imate vsaj štiri izmed naslednjih simptomov, gre za napad panike. Simptomi so naslednji: hiter srčni utrip, znojenje in tresenje, ne morete priti do sape, imate občutek, da vas nekaj duši, čutite bolečine v prsih, slabo vam je, omotični ste ali pa se vam zdi, da boste omedleli, izgubite občutek za resničnost, izgubite nadzor nad seboj in čutite nenaden strah, da boste umrli. Pomembno je ločiti panični napad od napada tesnobe, ker nista enaka. Panični napad panike je veliko resnejši in tisti, ki ga imajo, občutijo tudi fizične simptome.

Kaj se pravzaprav zgodi z nami, ko nas napade panika?

Dr. Johnson je pojasnil, da pride do paničnega napada  takrat, ko se zmanjša aktivnost dela možganov, imenovanega prefrontalna skorja, kar vodi do prekomerne aktivnosti drugih delov možganov. Prefrontalna skorja je odgovorna za sprejemanje in obdelavo informacij iz drugih delov možganov in je tisti del možganov, ki se nam pomaga osredotočati, načrtovati, koordinirati telo in obvladovati čustvene reakcije. Ker je aktivnost tega dela možganov ob paničnih napadih zmanjšana, prevzamejo njegovo nalogo drugi deli možganov. Eden izmed njih je imenovan amigdala. 

Kaj povzroča panične napade?

Pojav paničnih napadov je lahko povezan s čimer koli. Največkrat so v ozadju psihične težave, a ne vedno. Če ima na primer nekdo že druge zdravstvene težave, ki se nato povežejo s stresom ali pomanjkanjem spanja, se lahko pojavijo simptomi paničnih napadov. Poleg tega se lahko zgodijo kadar koli, tudi ko jih sploh ne pričakujete. Morda ste tako obremenjeni z različnimi stvarmi, da tega sploh ne opazite več, ampak vaše telo preprosto reagira. Najpogostejša razloga sta stres in tesnoba, ki sčasoma vodita do paničnih napadov.

Ali jih je mogoče preprečiti?

Obstajajo zgolj stvari, ki jih lahko storimo za zmanjšanje stresa in tesnobe ter z njimi tudi paničnih napadov. Za tiste, ki imajo pogoste panične napade, je morda najboljša rešitev pogovor s strokovnjakom. Ta bo vedel, kaj storiti. Poleg tega lahko poskusite zmanjšati porabo snovi, ki ojačajo panične napade – kofein, alkohol in nikotin. Ključnega pomena sta tudi spanje (vsaj 6 ali 7 ur na dan) ter dovolj gibanja. 

Povzeto teen385