Tudi čustvena zloraba je zloraba

Žal je v odnosih še vedno veliko čustvenega nasilja (nekateri mu pravijo tudi psihično), ki pa je za razliko od telesnega, bolj prikrito, nevidno, marsikdo ga zamenjuje celo za ljubezen. A psihična bolečina je lahko enako kot modrica ali udarec, četudi ne pušča vidnih sledi. V poznem najstniškem obdobju, ko se že začnejo prvi resnejši odnosi, je marsikdo v dvomih, kaj je še dopustno in kaj ni. Sploh, če je na drugi strani oseba, ki nas prepričuje, da nas ima neskončno rada, čeprav njena dejanja kažejo prav nasprotno.

Kaj je torej čustvena zloraba? Čustvena zloraba je vsako nadzorovalno vedenje, s katerim te skuša fant/dekle razvrednotiti, zmanjšati občutek lastne vrednosti, ponižati, izničiti tvoje dostojanstvo in na nek način imeti pod kontrolo. Vse to pa vpliva na občutek lastne vrednosti. Čustvena zloraba vključuje veliko oblik, v nadaljevanju pa je opisanih le nekaj najpogostejših.

→ Poniževanje, zmerjanje – na začetku je lahko zelo prikrito (tudi s humorjem), da se ga sploh ne zavedaš, kasneje lahko postane bolj očitno. Na primer: »Poglej kako si se zredila, kakšna pa si?«, »kako si neumna/grda«, »sram me je hoditi s tabo naokoli«, »vedno bolj si podobna medvedki« ...

→ Vzbujanje krivde je eden pogostejših načinov vplivanja na drugega. Na primer: »Ti si kriva, da sem tak«, »zaradi tebe se to dogaja«, »kriva si, da sem te prevaral« ...

→ Javno sramotenje – osebe, ki zlorabljajo, lahko s svojimi besedami ali dejanji tudi sramotijo pred družbo ali v javnosti. »Poglejte, kakšna je!«, »zdaj vsi vidijo, da nisi ravno inteligentna« …

→ Gaslighting (zamegljevanje/poneumljanje) je zelo prikrita oblika čustvene manipulacije, ko ti fant/dekle zamegljuje občutek za stvarnost, pri čemer se počutiš, da nič več ne razumeš. Nekaj naredi, potem pa ti trdi, da to ni res in da si vse skupaj samo domišljaš.

→ Prikrito kontroliranje tvojega življenja – na primer s kom se družiš, kaj počneš v prostem času, kaj ješ … Temu lahko sledi tudi izolacija od prijateljev in družine. »Z njimi se ne boš več družila,«, »daj mi telefon, da vidim tvoje klice«, »odslej boš jedla to, kar ti bom jaz ukazal« …

→ Minimaliziranje svojih dejanj – Na primer: »Nič hudega nisem mislil s tem, saj veš da ti ne bi storil nič slabega,« »samo šalil sem se«, »ne razumeš mojega humorja«, »saj ni bilo nič takega« ...

→ Večje in manjše grožnje – Na primer: »Če boš to naredila, bom ...«, »ti boš kriva, če si bom kaj naredil«, »pazi se«, »ne igraj se z mano« ...

V nekaterih odnosih se čustvenemu nasilju lahko pridružijo tudi ostale oblike nasilja, kot denimo spolno (ko te fant/punca sili v spolne odnose ali spolna dejanja, ki si jih ne želiš) ali fizično (ki je lahko različnih oblik – od udarcev, lasanja, ščipanja, brcanja, praskanja, tiščanja ob steno in povzročanja poškodb s predmeti).

Nikoli ne vztrajaj v odnosu, kjer ni občutka ljubljenosti, sprejetosti, varnosti. V zlorabljajočih odnosih imaš lahko občutek nevrednosti, nepomembnosti, strahu, a vedeti moraš, da je del čustvenega nasilja predvsem to, da oseba uniči tvojo samozavest in ima nad teboj kontrolo. V takšnih primerih poišči pomoč pri osebi, ki ji zaupaš, in nikoli ne čakaj na boljše čase, ker jih ne bo. Pomembno je zapustiti odnos takoj, ko se pojavijo prvi znaki nasilja.

Viri: TeenHelathCare / TeenDatingViolence