A če je nekaj težko, še ne pomeni, da je nemogoče. Tehnike za soočanje s konflikti so različne in večina je tako neproduktivnih, da nas sploh ne pripeljejo bližje k rešitvi problema. Mnogi najraje ob začetku konflikta začnemo privzdigovati glas in razmišljati o argumentih, s katerimi bi sogovornika lahko porazili in »zmagali« – postanemo agresivni. Drugi izberejo bolj pasiven pristop; ko mami zateži, da je treba pospraviti sobo, ji pritrdijo, a pri sebi gojijo zamero in pasivno čakamo, kdaj se ji bodo lahko maščevali in ji nekaj očitali nazaj. 

Recimo to, da je slaba mama – to je pasivna agresija. Čeprav sta ti dve tehniki daleč najbolj razširjeni med nami, sta neproduktivni. Spravita nas v slabo voljo, razjezita vse vpletene in ne peljeta k rešitvi. Najti je treba torej nov način; tak, ki bo obdržal negativna čustva na minimumu in hkrati zaščitil naše osebne meje. 

Asertivnost?!

Spoznajte asertivnost – način reševanja konfliktov, ki po eni strani ne ponižuje druge osebe, po drugi strani pa ne ponižuje nas, saj prepreči, da bi kdor koli prestopil naše meje. Glavni izziv asertivnega reševanja konfliktov je v kontroli čustev; če smo asertivni, se zavedamo, da je oseba, s katero smo v konfliktu, v bistvu okej in ni nobenega razloga, da smo jezni nanjo. Ja, ja, mogoče hoče, da smo doma hitreje, kot smo si želeli, ali od nas pričakuje nekaj, česar nočemo narediti. Ampak to ne pomeni, da je z njo nekaj narobe in da bi jo morali ponižati in »premagati« – samo ne strinjamo se z njo in to znamo jasno in mirno izraziti. 

Po drugi strani asertivno odzivanje predpostavlja tudi, da so naše meje in želje okej – če pasivno agresivni ves čas izdajajo svoje principe in prepričanja, ker potiho ne verjamejo v lastne meje (ali jih sploh nimajo postavljenih), so asertivni ljudje prepričani v veljavnost lastnih mej in so jih pripravljeni tudi mirno braniti ali iskati kompromise. Jaz (in moje meje) so kul – ti (in tvoje zahteve) so tudi kul. Dajva najti kompromis in ne uničiva si dneva z negativnimi čustvi.

Kako postati asertiven?

Sliši se super, tale asertivnost. Ampak kako jo lahko dosežem, če takoj, ko se nekdo ne strinja z mano, postanem besen in se začnem dreti? Feelam. Tudi meni je zelo težko uravnavati negativna čustva. Na srečo obstajajo taktike, ki se jih lahko naučiš in jih uporabiš v konfliktnih situacijah. Danes želim s tabo deliti dve, ki sta mi osebno najbolj pomagali.

Semafor v glavi

Pomisli na semafor. Rdeča, rumena, zelena. Predstavljaj si ga. Naj se ti vtisne v spomin. Super. Zdaj pa pomisli nanj, ko boš naslednjič jezen in boš želel nekoga nadreti ali se pasivno umakniti. Enostavno je – ko se znajdeš v konfliktu, se spomni na semafor s prižgano rdečo lučjo. Ustavi se. Vem, vem, težko je, ko si jezen in bi rad čim prej pospravil svojega nasprotnika, ampak z vajo postane lažje. Ko enkrat vdihneš in izdihneš, si predstavljaj semafor z rumeno lučjo. Spomni se fraze jaz sem kul, ti si kul. 

Moje meje so kul (in ne bom ti pustil, da jih prestopiš), tvoje zahteve pa so tudi kul (čeprav se z njimi ne strinjam). Ko si naredil to, si predstavljaj semafor s prižgano zeleno lučjo – umiril si svoja čustva in pripravljen si na iskanje kompromisa, ne boš pa se pasivno umaknil ali agresivno napadel. To je to – zdaj znaš nadzirati svoja konfliktna čustva in konfliktne impulze.

Pokvarjena plošča

Si že kdaj želel vrniti neko stvar v trgovino in naletel na trgovca, ki je nikakor ni hotel vzeti nazaj? Vedel si, da imaš pravico do tega, da zadevo vrneš in dobiš nazaj svoj denar, a je bil prodajalec tako vztrajen in siten, da si se po burni izmenjavi žaljivk umaknil, tvoj dan pa je bil pokvarjen. 

Večina ljudi se, ko enkrat ali dvakrat sliši »ne«, umakne, tudi če dobro vedo, da imajo prav. Drugi se razjezijo in začnejo žaliti, kar uniči kakršno koli možnost za ustrezen kompromis ali rešitev problema. Če želimo, da ljudje ne hodijo po nas, se moramo naučiti mirno stati za svojimi zahtevami. 

Tega večina ne zna – zato imamo doma kupe oblek, ki jih nismo uspeli vrniti, ali telefon, ki ga na servisu niso popravili, čeprav so nam zaračunali, zdaj pa ga nočejo vzeti nazaj. Rešitev je zelo enostavna – ko nekdo kljub utemeljeni zahtevi zavrne sodelovanje, postani pokvarjena plošča. Ponavljaj svojo zahtevo v nedogled, dokler ne dobiš tega, kar ti pripada. Ne spuščaj se v konflikte, ne išči dodatnih argumentov, ne začni se dreti in žaliti, ne umakni se. Samo ponovi svojo zahtevo. Primer?

»Hej, hočem vrnit telefon na servis, ker kamera, ki naj bi jo popravili, še vedno ne dela.«

»Žal mi je, ampak preden smo telefon vrnili, je gotovo delala. Ne moremo ga vzeti nazaj.« 

»Razumem, ampak zdaj ne dela. Želim, da jo popravite.«

»Ne moremo, ker je prej gotovo delala. Ne jemljemo telefonov nazaj v popravilo.«

»Razumem, ampak ni popravljena. Želim, da jo popravite.«

»Poslušaj, ne gre. Gotovo si jo sam pokvaril, mi smo jo popravili.«

»Razumem, ampak ni popravljena. Želim, da jo popravite.«

»... ne vem, mogoče je bil slab rezervni del, nismo mi krivi. Ne moremo pomagati.«

»Razumem, ampak kamera ne dela. Želim, da jo popravite.«

»... okej, pridi čez tri dni.«

Vidiš? Če ima tvoj nasprotnik na voljo štiri argumente, jih imaš ti sto, ker ne boš odnehal in ne boš iskal novih. Ne išči novih argumentov, ne odzivaj se na njegove napade, samo ponovi svojo zahtevo. 90 odstotkov ljudi bi se umaknilo ali začelo klicati inšpekcije, ti pa znaš zadevo sam urediti, ker se ne umakneš. 

Prodajalci (in ostali) hočejo, da se razjeziš, želijo, da se umakneš ali začneš iskati nove argumente. Ne pusti jim, da te razjezijo. Ponovi svojo zahtevo – ker je kul. Velja tudi za zveze in prijateljstva, btw. Če nekdo hoče prestopiti tvoje meje, povej, da je to "no go". Če pritiskajo nate, ostani pri svojem osnovnem argumentu. Ne išči novih, ne delaj prisilnih kompromisov. Postavi se zase – maš to!