Mladost je razvojna faza, ki obsega čas med približno 10. in 22., po mnenju nekaterih avtorjev pa celo do 25. leta starosti – do te starosti se namreč v potankosti izoblikujejo možgani. Adolescenca vodi v nepovraten prehod iz otroštva v odraslost. 

Pogosto pa potekajo razprave o tem, ali se je mladostništvo v zadnjih nekaj desetletjih spremenilo? Na takšno vprašanje pogosto dobimo nasprotujoče si odgovore: včasih se zdi, kot da se je spremenilo, včasih pa, da je enako, kot je bilo.

Kaj je puberteta in kaj adolescenca?

Medtem ko puberteta pomeni fizične manifestacije spolnega zorenja, adolescenca pomeni poskus psihološke prilagoditve na stanje pubertete. Po mnenju drugih avtorjev adolescenca zajema celoto – popolne psihološke, fiziološke in hormonske spremembe.

Začetek adolescence sovpada s puberteto, v katero praviloma dekleta vstopijo dve leti pred fanti. Toda njeno dokončanje, ki je bolj odvisno od sociokulturnih in psiholoških dejavnikov kot od fizičnih, je veliko težje objektivno opredeliti. 

Raziskave kažejo, da v zadnjih nekaj desetletjih mladi vse pogosteje zaključujejo izobraževanje in vstopajo v poslovni svet, kasneje zapuščajo dom svojih staršev in se kasneje odločajo za zakon in starševstvo, ki sta nekdaj veljala za pokazatelja polnoletnosti. Vse to otežuje razumevanje adolescence kot starosti med otroštvom in odraslostjo.

Zato nekateri avtorji, predvsem denimo Jeffrey Arnett, predlagajo, da bi morali pozno adolescenco in zgodnja dvajseta opisati kot ločeno razvojno stopnjo, imenovano nastajajoča odraslost.

Nova stopnja razvoja

Ta nova razvojna stopnja naj bi zajemala starost od 18 do 25 let in se pogosto imenuje 'mladost v tranziciji', 'daljša adolescenca', 'odraslost'.

V nastajajočem obdobju odraslosti, ki ga zaznamujejo pogoste spremembe in odkrivanja različnih življenjskih smeri, se mladi ne počutijo niti kot mladostniki niti kot odrasli. Ljudje na tej stopnji so fizično zreli in imajo pogosto impresivne intelektualne, socialne in psihološke sposobnosti. 

Vendar pa neradi sprejemajo odgovornosti odraslih. Namesto tega so zaposleni z izboljšanjem izobraževalnih sposobnosti in veščin na vse bolj zahtevnem trgu dela. Večina študira ali dela, vstopa v romantična razmerja in pogosto eksperimentira v ljubezni, delu in svetovnih nazorih.

Zanimivo je tudi, da nekatere raziskave kažejo, da v nastajajoči fazi odraslosti prihaja do sprememb v osebnostnih lastnostih. Povečata se vestnost in všečnost, zmanjša se nevrotizem, a tudi negativna afektivnost. Takšne spremembe v osebnostnih lastnostih prispevajo tudi k temu, da ob koncu tega obdobja večina mladih začne sprejemati odgovornost zase in za druge.

5 značilnosti nastajajoče odraslosti

Arnett meni, da je nastajajoča odraslost najmanj strukturirano obdobje življenja. Predlaga pet značilnosti, značilnih za to fazo, ki niso predlagane kot univerzalne značilnosti, ampak kot značilnosti, ki so pogostejše v nastajajoči odraslosti v primerjavi z drugimi življenjskimi obdobji:

1. Raziskovanje lastne identitete 

Identiteta je dobro organizirano razumevanje samega sebe, ki ga sestavljajo vrednote, prepričanja in cilji, ki jim je človek dosledno zavezan. Čeprav se raziskave identitete začnejo v adolescenci, postanejo resnejše in intenzivnejše v nastajajoči odrasli dobi. Nato mladenič razmišlja o številnih možnostih, ki jih lahko izbere v smislu romantičnih odnosov, zaposlitve in pogleda na svet ter si vzame čas za premislek o prihodnjih ciljih.

2. Čas nestabilnosti 

Menjava partnerjev, službe, pogoste spremembe bivališča.

3. Osredotočanje nase in vase

Ne nujno (zgolj) v smislu dela na sebi in za sebe, temveč preprosto brez želje po obveznosti do drugih.

4. Občutki med adolescenco in odraslostjo

Večina se počuti, kot da je v prehodnem obdobju in na vprašanje, ali se počutijo kot odrasli, ne odgovorijo z 'da' ali 'ne', temveč z neko vmesno varianto – včasih jim odraslost ustreza, spet drugič ne.

5. Čas priložnosti

 To je faza velikih upov in velikih pričakovanj, večina namreč močno verjame, da bodo nekega dne dosegli tisto, kar si želijo.

Hkrati je lahko to tudi začetek razvoja resnih duševnih motenj

Nastajajoča odraslost je še vedno nov izraz in mnogi strokovnjaki za duševno zdravje redko opazijo razlike med člani te faze v odnosu do otrok in mladostnikov na eni strani ter v odnosu do odraslih na drugi strani.

Vemo, da je prehod iz adolescence v odraslost obdobje nastanka velikega števila resnih duševnih motenj, od katerih nekatere vodijo celo do hudih posledic. Kljub temu ima manj kot šestina mladih v tej starostni skupini dostop do storitev ali ustrezne oskrbe. Številni mladi se v tem prehodnem procesu 'izgubijo' in niso deležni ustrezne oskrbe, kar lahko negativno vpliva na potencial te ranljive skupine.

Če spadate v to skupino 'mladih odraslih', se zato zavedajte, da z vašimi občutki 'izgubljenosti', 'iskanja', konec koncev pa tudi 'bega', ni popolnoma nič narobe. Četudi velikokrat govorimo, da je najstništvo najtežje obdobje, kot poudarjajo avtorji, velikokrat pozabimo na to 'vmesno' starost, ko nismo več najstniki, hkrati pa tudi ne odrasli. 

Zato poiščite pomoč, če jo potrebujete in ne menite, da morate vedeti vse – kmalu, zelo kmalu, verjetno še prekmalu, boste spoznali, da tudi tisti že čisto odrasli, včasih nimajo pojma, kaj počnejo. 

Vir: Adiva.hr