Izgubljen čas in njegova organizacija

Mladi, ki smo od malih nog odraščali s tehnologijo, smo se znašli v zanimivem paradoksu: ves čas imamo občutek, da časa ni dovolj in da nas bodo obveznosti pokopale, a hkrati brez težav ure in ure dnevno zapravljamo na družbenih omrežjih. Če znaš organizirati svoj čas in učinkovito razporediti delo, se bo občutek preobremenjenosti hitro zmanjšal.

Kam izginjajo ure?

Prvi korak je razumevanje, kam sploh izginjajo ure v dnevu. Nekaj dni si vestno beleži, kako si, uro za uro, porabljal svoj čas; kdaj si se učil, kdaj si bil na šoli ali na faksu, kdaj si se družil s prijatelji, kdaj športal, kdaj spal, kdaj visel na socialnih omrežjih. Slika je le redko lepa; večinoma najdemo ogromno črnih lukenj, kamor izginja dragocen čas, čeprav od aktivnosti ne dobimo niti zadovoljitve, niti opravljenih obveznosti. Na tiktoku zapravimo ure, cele večere posedamo na pijačah z ljudmi, za katere nam niti ni mar; nič čudnega, da zmanjka časa za to, kar res želimo ali moramo narediti.

Ko imaš enkrat jasno sliko, lahko tudi lažje zavestno nameniš določen čas učenju, delu ali hobiju, tako da nadomestiš nepotrebno in neizpolnjujočo aktivnost; namesto dvournega večernega rituala skrolanja nameniš eno uro učenjnu, eno uro pa aktivnosti, ki te resnično sprosti, a z njo odlašaš; na primer branju ali pogovoru z dobrim prijateljem. Pretirana ambicioznost ne pomaga; začni z majhnimi, a konkretnimi koraki. Želja po popolnosti bo samo dodala olje na ogenj stresa.

Tehnike osredotočenega dela

Med delom lahko pomaga tehnika pomodoro – osredotočeno delo 25 minut, potem pet minut odmora. Če je cilj 25 minut osredotočenosti prevelik (za večino je), začni s petnajstimi minutami dela in desetimi minutami odmora; vse je boljše od peturnega binga na tvojem najljubšem socialnem omrežju.

Zelo lahko pomaga že enostavna štoparica; vklopi merilnik časa, ko začneš delati, in opazuj, koliko fokusiranega dela lahko opraviš, preden te prevzamejo distrakcije ali utrujenost. Po začetnem valu anksioznosti in odpora večinoma padeš v flow, ura, ki teče, pa te motivira, da ne podležeš vabljivim dražljajem. Hkrati ti ta tehnika omogoči, da dobiš bolj realističen vpogled v to, koliko časa dejansko potrebuješ za neko obveznost; mail, s katerim si odlašal tedne, morda napišeš v pičlih treh minutah, medtem ko pisanje eseja, za katerega si načrtoval slabi dve uri, vzame štiri ure trdega dela. Začni štopati, ko se spraviš k delu, in napravo ustavi, ko si vzameš odmor; hitro začneš razumeti, kako dolgo si sposoben sedeti z nalogo ter koliko časa ti resnično vzamejo naloge, kar je nepogrešljivo pri ustvarjanju boljšega načrta za učenje.

Zaradi učnih tehnik boš bolj zaupal vase

Neučinkovite učne tehnike te ravno tako lahko spravijo v stres, sploh zato, ker imaš po urah učenja občutek, da si odnesel bore malo (o tem smo že pisali v članku o testni anksioznosti – link). Tam smo tudi opisali tehniko razporejenega ponavljanja (spaced repetition), ki ti prek vse daljših časovnih intervalov počasi pomaga priti do zaupanja v svoje znanje.

Za premagovanje učnega stresa toplo priporočam še tehniko učenja s preizkušanjem znanja; nenehno ponavljanje ima le omejen učinek, če nikoli ne preverimo, kaj smo od učenja sploh odnesli. Če po drugi strani veš, da znaš odgovoriti na vsa možna vprašanja, ni razloga za stres. Velikokrat učitelji sami ponudijo seznam vprašanj za ponavljanje; ko se enkrat prebiješ skozi snov, se vrzi vanje! Aktivnost, ki bolj spominja na resnični test, bo pokazala luknje v tvojem znanju in hkrati gradila samozavest na področjih, ki jih že obvladaš. Tudi če vprašanj za vajo ni, se jih splača ustvariti samostojno. Namig: tudi AI lahko pripravi dobra vprašanja, če mu naložimo svoje zapiske.

Počasi se daleč pride

V drugem delu bomo predelali še povezavo z digitalno odvisnostjo, soočanjem z negativnimi občutki in spremembo svojega odnosa do stresa. Že obvladovanje časa in uporaba boljših učnih tehnik pa ti lahko pomaga, da iz stresne razvaline postaneš bolj mirna oseba, ki ve, da se bo lahko soočila z izzivi življenja. Kot vse v življenju je tudi obvladovanje stresa veščina; bolj kot jo vadiš, lažje bo. Začni torej postopno, z eno navado in eno učno tehniko naenkrat; naj premagovanje stresa na postane še en razlog zanj.