TikTok je družbeno omrežje, kjer ni prostora za dolgčas, saj poleg spremljanja prijateljev in vplivnežev ponuja številne priložnosti za kreativno izražanje z zabavnimi videoposnetki. Pa vendar so se na njem poleg zabavnih in sproščujočih vsebin razširile tudi teme o duševnih motnjah. Nič slabega ni, če se o duševnih motnjah govori, saj na ta način zmanjšujemo tabuje in ozaveščamo o pomenu duševnega zdravja. 

Nevarno pa lahko postane, če duševne motnje začnemo zlorabljati na način, da širimo o njih napačne informacije, delimo nasvete drugim, celo postavljamo diagnoze. Ideja, ki lahko iz tega nastane, je, da so duševne motnje nekaj trendovskega oziroma nekaj, kar enostavno moraš imeti. 

Je res ’kul’ imeti depresijo, manijo, motnjo pomanjkanja pozornosti, napade panike ali avtizem? 

Ko je govora o temah s področja duševnega zdravja, zaupajte izključno uradnim strokovnjakom, ki delujejo na tem področju. Poleg zabavnih vsebin najdemo na družbenih omrežjih (tudi TikToku) psihologe, zdravnike, psihiatre, ki na preprost in lahkoten način delijo pomembne informacije o tovrstnih temah. 

Zakaj je to pomembno? Teme o duševnem zdravju zahtevajo ustrezno izobrazbo, veliko znanja in izkušenj, zato je pomembno upoštevati kredibilne informacije in ne nečesa, kar si nekdo izmisli le za pridobivanje sledilcev. 

Zakaj je TikTok lahko nevaren? 

→ Nekateri vplivneži se namerno začnejo predstavljati za osebo z diagnozo katere od duševnih motenj. Pogosti primeri so depresija, ADHD (motnja pozornosti in hiperaktivnost), avtizem, razni sindromi, tiki in podobno. Običajno se temeljito informirajo, kako deluje neka motnja, kar nato začnejo igrati in s tem pridobivati pozornost in zanimanje sledilcev. Ker sledilci ne vedo, da gre v resnici samo za igro, jim slepo verjamejo in zaupajo, kar lahko vodi v željo po tem, da bi tudi sami imeli to duševno motnjo. Čeprav se sliši nedoumljivo in celo bizarno, je trend še kako prisoten. 

→ Še posebej je nevarno, če takšne osebe začnejo deliti celo nasvete o tej duševni motnji ali slepo postavljati diagnoze svojim sledilcem. Slednji jim pogosto slepo verjamejo in živijo v prepričanju, da imajo enako duševno motnjo, morda pa jo začnejo igrati tudi sami. 

→ Podobno velja za osebe, ki si diagnozo duševnih motenj postavijo kar sami, in sicer na podlagi različnih posnetkov opisanih vplivnežev. Duševne motnje so v tem primeru nekaj, kar je moderno imeti, saj na ta način osebe dobijo več pozornosti, so ostalim bolj zanimive, so nekaj posebnega. No, vsaj tako mislijo. 

Duševne motnje niso stvar za pridobivanje pozornosti in sledilcev

Čeprav so na družbenih omrežjih tudi osebe, ki imajo zares katero od diagnoz in iskreno govorijo o tem, pa velja poudariti, da ne iščite vzporednic s svojim počutjem in njimi. Vsak človek je drugačen in že najmanjša podobnost s katero od duševnih motenj ne pomeni tega, da imate enake težave tudi sami. Žal se je to področje začelo izrazito zlorabljati, zato velja stopiti korak nazaj in na vse skupaj pogledati z razdalje. 

Če se počutite slabo, vas skrbi za svoje počutje ali imate samo vprašanje na temo duševnega zdravja, se najprej obrnite na osebnega zdravnika. Ne pozabite, da družbena omrežja pogosto kažejo lažno podobo in da je včasih težko razlikovati med mnenjem posameznika in perspektivo strokovnjaka. 

Vir: PsychologyToday