Zakaj se mladi največkrat samopoškodujejo?

– Ker želijo ublažiti tesnobo in napetost.

– Ker želijo olajšati občutke jeze, žalosti in osamljenosti.

– Ker se želijo kaznovati.

– Ker želijo pokazati drugim, da so v stiski.

– Ker se želijo izogniti občutkom praznine, otopelosti in s tem 'nekaj začutiti'.

Obstaja veliko načinov, s katerimi si posameznik v stiski zadaja bolečino. Zelo pogosto uporablja ostre in manjše predmete, kot so denimo britvice ali koščki stekla. Druge oblike samopoškodovanja pa vključujejo tudi:

– povzročanje opeklin in udarcev (npr. s cigareto),

– praskanje kože in hrast, pri čemer se rane zelo dolgo celijo,

– trganje las, trepalnic in obrvi z namenom poškodovanja,

– vstavljanje predmetov v telo.

Samopoškodovalno vedenje se začne v zgodnji mladosti in se lahko nadaljuje tudi v odraslost. Pojavljajo se pri posameznikih s tesnobo, depresijo, tudi nizko samozavestjo. Strokovnjaki menijo, da ni samo enega vzroka za takšno vedenje. Največkrat samopoškodbe spremljajo:  zlorabe ali zanemarjanje v družini, sovrstniško nasilje, različne izgube (smrt bližnjega, konec ljubezni ...), visoka stopnja samokritičnosti, zasvojenost ali zloraba prepovedanih snovi, slaba družba, duševne bolezni.

Kako pri prijatelju prepoznati samopoškodovalno vedenje?

Pogosto je zelo težko vedeti in tudi prepoznati takšno vedenje pri nekom, s katerim ste si blizu. Zakaj? Ker so takšni posamezniki zelo previdni pri zakrivanju sledi ran ali poškodb pred drugimi. Pozorni pa moramo biti na morebitne ureznine ali brazgotine na rokah, nogah, trebuhu; nošenje dolgih oblačil tudi v toplih dneh; britvice in druge ostre predmete ter nepojasnjene ali slabe izgovore za poškodbe. 

Pomembno je upoštevati tudi čustvene opozorilne znake, ki se kažejo v težavah z obvladovanjem čustev (besni izpadi, jokavost ...) ali težave v odnosih. Zelo pomembno je, da znamo znake prepoznati zgodaj in pomagamo prijatelju poiskati pomoč, s čimer preprečimo stopnjevanje samopoškodovalnega vedenja.

Pomembno! Posamezniki, ki se samopoškodujejo, se zelo težko spopadajo s svojimi občutki. Samopoškodbe tako uporabljajo za zmanjšanje, obvladovanje ali pobeg od močnih čustev. Če nekdo, ki vam je blizu, to počne, ga poslušajte, se pogovorite z njim o občutkih in dogajanju v njegovem življenju ter ga spodbudite k iskanju pomoči. 

Kako načnemo pogovor o tem?

– Opazil/-a sem sledi na tvoji roki, skrbi me, ker mi ni vseeno zate. Si sam/-a povzročaš te rane?

– Čutim, da zelo trpiš. Mi lahko zaupaš, kaj se dogaja?

– Naredil/-a bom vse, kar je v moji moči, da ti pomagam, a sam/-a ne bom zmogla. Si za, da poiščeva pomoč?

– Razumem, če ne želiš še govoriti o tem. A tu sem, kadarkoli me boš potreboval/-a. 

Vir: TeenMentalHealth