Kaj je ustrahovanje?

Medtem ko se zakoni lahko razlikujejo od države do države, je definicija ustrahovanja, ki jo sprejemajo številni strokovnjaki za duševno zdravje, fizična ali verbalna agresija, ki se ponavlja v določenem časovnem obdobju in vključuje neravnovesje moči.

Kako pogosto je ustrahovanje danes?

Ustrahovanje je prisotno že dolgo. Na žalost je zdaj v šolah doseglo raven epidemije, zlasti zaradi družbenih medijev. 

Kdo je tipična žrtev ustrahovanja?

Vsakdo je lahko ustrahovan. Toda otroci, ki so socialno drugačni, jih vrstniki slabše sprejemajo ali se dojemajo kot šibkejše, pogosteje trpijo zaradi ustrahovanja. Čeprav se dandanes otroci počutijo bolj odprti, ko govorijo na glas, tega niso vsi pripravljeni storiti. To so otroci, ki jih vidimo s simptomi, podobnimi depresiji. 

Katere so različne vrste ustrahovanja?

Obstajajo naslednje vrste ustrahovanja:

- Fizično ustrahovanje vključuje, vendar ni omejeno na udarjanje, brcanje, potiskanje ali kako drugače pretepanje drugih.

- Verbalno ustrahovanje se nanaša na uporabo ali zlorabo besed za škodovanje drugim z zmerjanjem, zmerjanjem ali ostrim zbadanjem.

- Relacijsko ustrahovanje se osredotoča na izključitev enega ali več ljudi iz skupine vrstnikov.

- Reaktivno ustrahovanje je, ko se oseba odzove na bivšo žrtev, tako da ustrahuje druge.

- Spletno ustrahovanje je namerno in ponavljajoče se ustrahovanje, ki vključuje elektronsko tehnologijo, kot so igralne naprave, internet, družbeni mediji, e-pošta, blogi, mobilni telefoni in podobno. 

Kaj pa, če smo ustrahovani na družbenih omrežjih?

Medtem ko je samo ustrahovanje staro kot čas, orodja digitalne dobe težavo pogosto eksponentno stopnjujejo. Zdaj nekatere žrtve ustrahovanja svoje grozljive izkušnje objavljajo po vsem internetu. 

Ne samo, da je otrok žrtev v svojem zasebnem življenju, ampak se mora otrok tudi javno soočiti s tem problemom in biti zaradi tega nadlegovan. Če se to zgodi v vaši družini, razmislite o vložitvi prijave.

Kaj čutijo otroci, ko so ustrahovani?

Počutijo se izčrpane in demoralizirane, njihova samozavest strmoglavi in zdi se jim, da ne morejo nikomur povedati. Bojijo se maščevanja, če bi kaj rekli ali storili. Zanimivo je, da nekateri od teh otrok sami postanejo nasilneži. Racionalizirajo, da če nočejo biti žrtev, morajo postati del skupine. Tako lahko postanejo agresivni, kar vodi do izključitev in neuspešnih ocen.

Kaj potrebujejo ustrahovani otroci?

Potrebujejo podporo tako odraslih kot vrstnikov. Morajo biti sposobni govoriti o svojih izkušnjah in občutkih. Iščejo občutek pripadnosti in varnosti ter podporo, da se ne bi krivili za ustrahovanje. Prav tako želijo vedeti, da obstajajo posledice za nasilneže.

Še enkrat – pomembno je, da o težavah spregovoriš, bodisi z učiteljem, svetovalnim delavcem in/ali staršem! Ne boj se spregovoriti in zaupati svojih težav, saj jih boš le tako lahko rešil! 

Vir: hopkinsmedicine