Vsi potrebujemo bližino sočloveka in občutek, da komu ali čemu pripadamo. Če smo tega oropani, se lahko hitro izgubimo v spirali negotovosti, pomislekov o lastni vrednosti in posledično tudi osamljenosti. 

Če to traja daljše obdobje, lahko močna čustva, ki so temu pridružena, uidejo izpod nadzora in začnejo oblikovati naše prepričanje o sebi, denimo Nihče me ne mara. Nisem vreden/-a. Nezanimiv/-a sem. Nisem pomemben/-a.

Od kod lahko izvirajo takšna prepričanja? 

 Morda zaradi pomanjkanja socialnih veščin težko sklepaš prijateljstva in se povezuješ z novimi ljudmi. V tem primeru si negotov, kako in kaj se sploh pogovarjati, kako spoznavati ljudi.

Morda si bil nekoč v odnosih zelo prizadet, zato si se odločil, da ne boš nikomur več zaupal. Razvil si obrambni mehanizem, ki te ščiti pred ponovno ranjenostjo.

Morda ti je že kdo odkrito povedal, da te ne mara – prijatelj, šolski nasilnež ali kdo tretji.

Včasih se tudi zgodi, da takšna prepričanja pridejo od nikoder. Ko si v negativnem, slabem obdobju, lahko začneš verjeti negativnim mislim o sebi.

Negativne misli o sebi, na primer da nisi dovolj dober za druge, so lahko tudi znak pretiranega strahu pred drugimi (denimo socialne anksioznosti).

Iskanje zlate sredine

Nihče me ne mara je primer črno-belega razmišljanja, ko vidiš samo dve možnosti: vsi me imajo radi ali nihče me ne mara. A dejstvo je, da je resnica vedno nekje vmes. 

Sprejeti je treba, da ne bomo nikoli všeč vsem in da je to povsem v redu. Z nekaterimi se ne bomo nikoli ujeli, ker smo si tako zelo različni, z drugimi pa bomo sklepali dolgotrajna, vseživljenjska prijateljstva. 

Ni nam treba biti vsem všeč; pomembnejše je, da najdemo osebe, s katerimi nas družijo skupna zanimanja, ki nam stojijo ob strani in v družbi katerih se počutimo prijetno, sprejeto. 

Misli, s katerimi lahko nadomestiš samogovor Nihče me ne mara, so: 

Nekaterim sem všeč, drugim pač ne. 

Živim lahko srečno in izpolnjeno življenje, četudi me nekateri ne sprejmejo. 

Tako kot meni niso vsi všeč, tudi jaz ne morem biti vsem.

Spreminjanje prepričanj lahko pomaga, da se počutiš bolj povezanega z drugimi. Ko si manj osredotočen na negativna prepričanja o sebi, postaneš bolj odprt, kar boš izžareval navzven. 

Gre za pozitivno spiralo, ki te bo vodila do pozitivnejših izkušenj in boljšega počutja. Izboljšati lahko poskusiš tudi svoje socialne veščine. Vprašaj nekoga, ki mu zaupaš, kako te doživlja, kakšna je tvoja komunikacija, kako je v tvoji družbi. Ni ti treba spreminjati tega, kar si, lahko pa najdeš načine, kako drugim ljudem pomagati, da bodo videli najboljše dele tebe.  

Pomembno! Negativne misli in prepričanja o sebi imajo lahko različne korenine, pomembno pa je, da pobrskaš po sebi in razmisliš, od kod bi to lahko izviralo. 

Kot lahko prebereš v zgornjih vrsticah, je razlogov za takšno razmišljanje veliko. Ne smeš pa pozabiti, da je najstniško obdobje čas intenzivnega čustvenega odraščanja, spoznavanja sebe in iskanja svoje vloge v svetu. 

Nekatera bremena izginejo tako hitro, kot so prišla, druga pa morda postanejo še težja. V tem primeru je koristno poiskati nasvet ali pomoč nekoga, ki mu zaupaš. 

Vir: MHA Mental Health