Nekatere stvari lahko dojamemo, spoznamo in vidimo šele, ko odrastemo. In tudi potem, ko že enkrat odrastemo, vidimo, da delamo napake, ki se jih zavedamo šele kasneje. Pravzaprav vse življenje rastemo in se učimo, a določene stvari je dobro, da spoznamo že mladi. Poglejmo si nekaj takšnih stvari.  

Želja po veliki skupini prijateljev

V osnovni in srednji šoli, včasih celo na fakulteti, imamo lahko željo po veliki skupini prijateljev ali znancev, s katerimi smo v dobrih odnosih, zato si pogosto dopisujemo z njimi in podobno. 

A starejši kot smo, manj imamo prijateljev, saj se bolj zavedamo, da je pravi prijatelj, četudi en sam, vreden več od desetih ljudi, ki jih ni tam, ko jih potrebujemo. 

Objavljanje številnih 'selfijev' na družbenih omrežjih 

To je ena od tistih stvari, ki jih bomo čez nekaj let zagotovo obžalovali, podobno kot smo obžalovali zmešnjavo Facebook statusov iz leta 2012. Zato upočasnite objavljanje selfijev, da ne boste imeli veliko dela z brisanjem fotografij v nekaj letih!

Mišljenje, da izobrazba ni pomembna

Da, vemo, slišati je že skrajno obrabljeno, neumno in naravnost bedasto ... A ko se kar naenkrat ne moreš vpisati na fakulteto, kamor si res želel, ali pa kasneje zaradi prenizke stopnje izobrazbe ne dobiš svoje sanjske službe, vidiš, da šola morda ni bila tako brezvezna.

Da ne govorimo o tistem splošnem znanju, bodisi iz matematike ali pa res res splošne logike ...

Prevelika 'dobrota'

Ne, ne govorimo o tem, da je kar koli narobe s prijaznostjo in ustrežljivostjo ... dokler ne gremo preko lastne meje. Slednja bi se morala zaključiti tam, kjer čutimo, da nas drugi ljudje, tako ali drugače, izkoriščajo. 

Se sprašuješ, kako vedeti, če gre za 'dobroto' ali 'izkoriščanje'? Preprosto. Pomisli, če bi bil človek pripravljen podobno narediti zate? Je ta oseba tudi tebi naklonjena – ti pomaga, ko potrebuješ pomoč, je tam, ko jo potrebuješ?

Čakanje, da te bo nehalo biti 'strah'

Ne bo te. Če se bojiš velike skupine ljudi ali gneče, se strahu pred tem ne boš znebil z ležanjem doma. 

Moral boš iti na tisto zabavo, socialno druženje, tekmo ali kaj drugega, enkrat, dvakrat, večkrat zaporedoma, dokler ne boš dojel, da te ni več strah. Moral boš narediti tisto, kar si neizmerno želiš, četudi meniš, da si, bodisi ne zaslužiš, ali pa, da še ni pravi čas. 

Nikoli ni pravi čas. Nikoli nas ne neha biti strah. Pravi pogum je, da naredimo tisto, kar si želimo, kljub manj prijetnim čustvom. 

Zanemarjanje zdravja

Vemo, vsi vemo ... v mladosti se lotevamo tistih drastičnih diet, da bi bile punce podobne manekenkam, fantje na vse pretege poskušajo dobivati mišice, nekateri brezglavo popivajo, drugi premalo spijo ... 

Tako ali drugače smo vsi 'zapravljali' svoje zdravje v mladosti in verjemite, vsak od nas to danes obžaluje – nekateri z manjšimi posledicami kot drugi. 

Strah pred tem, kaj bodo rekli drugi

Mnogim, premnogim ljudem je žal, da niso izrazili svojega mnenja, stališča, posebej pa čustev, ko je bil za to primeren čas. Dodatno obžalovanje pa pride, če se to zgodi zaradi strahu pred tem, kaj bodo rekli drugi. 

Zanemarjanje časa z družino

Popolnoma normalno je, da ti je v najstniških letih družba vrstnikov bolj pomembna od druženja s starši, s sestro ali z bratom. V mladosti pravzaprav ne razumemo in ne moremo razumeti prave vrednosti družine.

A takoj ko začnemo odraščati, se želimo vrniti v to obdobje in začnemo bolj ceniti svojo družino in starše. To vključuje željo po več časa, ki bi ga lahko preživeli z njimi, glede na to, da se ali se še bo približeval čas, ko bomo nekega dne živeli ločeno. Še prekmalu se želimo vrniti domov. 

Ne poslušanje staršev

Ne glede na to, kako bolj kul je oče od dvojega kolega, ali pa koliko več stvari mami od tvoje prijateljice dovoli njej, nam naši starši vedno želijo najboljše za nas. 

Nikakor ti to ne more biti jasno, ko si star petnajst let in vsekakor je normalno, da se ti zdi, da samo težijo in ti ovirajo pot do tiste nore zabave. A šele kasneje ti bo jasno, verjetno šele, ko boš sam postal starš, kaj so ti v resnici želeli povedati. 

Vir: teen385