Kako si organizirati šolski dan, da ti bo ostalo dovolj prostega časa?

Vesela pričakovanja vseh študentskih žurov in kofetkanja s prijatelji zamegli misel na to, da nam bo (spet) toliko časa vsak dan pojedla šola in z njo povezane obveznosti. Po nekaj tednih sproščenega začenjanja se velikokrat zdi, da profesorji preprosto pozabijo na to, da na svetu obstaja še kaj drugega kot le njihov predmet. Kako izbrati med šolskimi pritiski in željo po tem, da izkoristimo mladost? No, začne se s tem, da si znamo organizirati en šolski dan naenkrat.

Večina ljudi grobo precenjuje čas, ki ga v resnici porabijo za šolske obveznosti. Če smo se učili štiri ure, smo v resnici verjetno vsaj tri ure porabili za iskanje popolnega pisala, skrolanje in urejanje delovne površine, le pol ure pa smo dejansko sedeli in skoncentrirano opravljali šolske obveznosti. Čas, ki ga zapravljamo s spravljanjem k učenju, je najbolj nesmiselno zapravljen; šolskega dela je ostalo enako veliko, vmes smo se počutili neverjetno slabo, pa še zaupanje v naše zmožnosti se je med odlašanjem dodatno zmanjšalo. 

Če si teden dni zapisuješ, kam dejansko gre tvoj čas, in poskusiš med delom za šolo biti iskren s seboj, hitro prideš do zaključka, da bi čisto vse šolske ali študijske obveznosti lahko verjetno brez težav naredil v uri do dveh dejansko osredotočenega dela na dan. Problem torej ni pomanjkanje časa, ampak ideja, da moramo za mizo sedeti osem ur, da bomo karkoli opravili. Precenjujemo težavnost nalog in se skorajda počutimo krive, če nismo s šolskim delom zabili neverjetne količine časa.

Ideja sprotnega dela, v katero nas spodbujajo učitelji in vse več spletnih vsebin, nas cel dan drži v rahlem stresu. Osem ur na dan smo z glavo pri obveznostih, a hkrati ničesar zares ne prečrtamo s seznama. Najboljša rešitev za stalno nevrotično obsedenost s šolskimi obveznostmi je delo v kosu. Določimo časovni blok – recimo med tretjo in peto popoldne – ko bomo vse moteče dražljaje dali na stran in v miru naredili vse aktualne obveznosti. 

Ne smemo pozabiti, da možgani potrebujejo približno 20 minut časa, da zares preklopijo med nalogami; če ne delaš v kosu, v resnici ne opravljaš več nalog hkrati, ampak se niti ne zabavaš, niti nič ne narediš za šolo. Če znaš narediti v kosu, si po delu za šolo dejansko prost; zvezke lahko daš na stran in se brez slabe vesti sprostiš. Najslabši je konstantni, neproduktiven in razpršen stres, ki uničuje kakovost tvojega dela IN tvojega prostega časa.

Najtežje naloge bomo res najbolj učinkovito naredili v kosu in brez motečih dejavnikov. A velik delež šolskega in študijskega dela v resnici ni tako zahteven, da bi mu morali posvetiti svojo celotno osredotočenost. Številne zadolžitve je mogoče, sploh s pomočjo sodobne tehnologije, narediti celo zabavne, sproščujoče in predvsem enostavne do te mere, da jih lahko opraviš med t. i. mrtvim časom, recimo med vožnjo z avtobusom ali daljšimi odmori. 

Moj največji izziv je bilo na primer branje strokovnih člankov; tudi če sem doma popolnoma osredotočen sedel za mizo in jih poskušal prebaviti, sem potreboval več ur, preden sem se sploh prebil skozi enega. No, hitro sem ugotovil, da je mogoče iz vsake datoteke PDF v nekaj minutah narediti avdioknjigo, ki jo potem lahko poslušaš na avtobusu, med hojo, v avtu ali v fitnesu. Branje znanstvenih člankov je iz najbolj dolgočasne in mukotrpne aktivnosti postalo samo manjša nevšečnost, ki je zapolnila čas, v katerem tako ali tako nisem mogel delati kaj bolj pametnega. 

Podobno lahko narediš ti; ni treba žrtvovati odmorov, brez težav pa dolgočasne vožnje ali hojo do doma narediš še vedno dolgočasne, ampak vsaj produktivne. Izkoristi moč tehnologije in si olajšaj, kar je mogoče olajšati; naredi si avdioknjige, kvize, igre ali infografike. Splet ponuja številna čudovita orodja, ki lahko preobrazijo še najbolj mukotrpne vidike šolanja.

Velik del pretiranega stresa, povezanega s šolskimi obveznostmi, izvira iz dejstva, da zares niti ne veš, katere vse obveznosti imaš na pladnju. Veš, da te čakajo testi, domače naloge, eseji in poročila, a se vse samo združi v stresno gmoto brez jasne strukture in prioritet. Možgani paničarijo, ker ne morejo naenkrat v mislih držati vseh trenutnih obveznosti, kar daje občutek neobvladljivosti. Pomaga torej že, če na list napišeš vse obveznosti, ki te čakajo v naslednjem mesecu. Ko so napisane, tudi veliko lažje razdeliš in določiš prednost najbolj perečim izzivom. Predvsem pa možganom sporočiš, da je vse razporejeno, kot je treba, in da lahko nehajo razmišljati o vseh obveznostih.

V resnici potrebuješ boljšo organizacijo in bolj sproščen odnos do obveznosti, ne več časa. Če cele dneve živčno preklapljaš med delom in zabavo, se dodobra utrudiš, dela pa nikoli ne zmanjka. Možgani začnejo paničariti, saj s takšnim pristopom delo deluje neobvladljivo. Panika vodi v utrujenost, hkrati pa v vse slabši odnos do šolskega dela, ki se mu začneš izogibati. 

Če slediš vodilom iz tega članka, boš rešil glavne izvore občutka, da te šolsko delo preplavlja. S seznamom obveznosti boš pomiril možgane, z delom v kosu dejansko opravil glavne zadolžitve, z iskanjem zabavnih pristopov k učenju pa premagal odpor, ki se je razvil do šolskega dela. Hitro boš ugotovil, da problem res ni bil v pomanjkanju časa.