No, ker se je ta vzorec pri meni ponovil že ničkolikokrat, sem se moral soočiti s tem, da pač nisem človek visoke motivacije in neomajne samokontrole. Večina nas ni. To pomeni, da potrebujemo sistem, ki bo omogočil, da ne propademo takoj, ko nam zmanjka zunanje usmeritve, zanosa in motivacije. 

Prvi cilji so vedno naivni

O tem, kako naivni smo ljudje pri postavljanju ciljev, smo na Viziti res pisali že velikokrat. Rešitev je dokaj enostavna: manj kot dobra navada zahteva truda ali zavestnega vedenja, bolj verjetno jo bomo dosledno izvajali. Motivacija je omejena, ko je zmanjka, se nanjo ne moremo več zares zanašati. Če si nagnjen k temu, da motivacija pride šele takrat, ko se bližajo končni roki ali velik izpit, potem je čas, da nehaš sanjati o velikih premikih in preprosto sprejmeš, da si po naravi len. Namesto da to obžaluješ, ustvari okolje, ki ti kljub lenobi omogoča, da narediš vse, kar si želiš. 

Sistem ti omogoča, da nehaš misliti

Iz lenobnega stuporja te najlažje rešijo sistemi. Kaj so? V resnici gre za to, da ustvariš okolje, v katerem je dobra izbira tudi lažja izbira. Kot smo ugotovili, se boš proti toku lahko boril le toliko časa, dokler boš imel kaj motivacije. Na neskončno zalogo motivacije pa ne moreš ravno računati. 

Sistem, ki si ga skoraj gotovo že uporabil, je na primer že to, da si večer prej pripraviš obleke, ki jih želiš nositi naslednji dan. Ko se zjutraj zbudiš, se torej ni treba ukvarjati z dilemo tega, kaj obleči, ker je vse že na svojem mestu. 

Nekaj, kar ti je zvečer vzelo dve minuti in kanček energije, ti zjutraj, ko si (verjetno) utrujen in nemotiviran, prihrani kup energije in tudi časa. Namesto da zjutraj poležavaš in razmišljaš o tem, ali bi šel na seminar ali zdravnika raje prosil za opravičilo, je prvi korak že narejen. Nogavic ne bo treba iskati, ker so že tam – nenadoma je pisanje opravičila (slaba izbira) bolj naporno od tega, da se pač oblečeš in greš (dobra izbira).

Sistemi, ki olajšajo dobre odločitve

Dobro, obleke za naslednji dan so pač klasika. Kaj pa ostalo? Enako lahko vnaprej pripraviš obleke za v fitnes in jih imaš vedno pri roki. Podobno ti pri sprotnem delu lahko pomaga že, da je delovna miza ves čas pospravljena, knjige pa lično zložene na kupu – če moraš pred učenjem pospravljati mizo, se verjetnost, da boš karkoli naredil, nenadoma drastično zniža. Cilj je torej to, da čim bolj znižaš odpor, ki se pojavi, preden sprejmeš dobro odločitev. Sisteme lahko postaviš takrat, ko je motivacija na vrhuncu, potem pa bolj kot ne delajo sami od sebe.

Sistemi, ki otežujejo

Naloga večina sistemov je, da zmanjšajo trud, ki ga potrebuješ za to, da se nečesa lotiš. Še bolj pa so lahko uporabni sistemi, ki ti otežujejo dostop do stvari, ki se jim želiš izogniti. Najlažje je shujšati tako, da doma nimaš čipsa, bombonov in ostale svinjarije - redkokdo je tako odvisen od hrane, da se mu bo dalo iti do trgovine, da bi zadovoljil svojo željo po grickanju. 

Veliko večji problem od nažiranja pa ima večina s telefoni. Tu brez dobrega sistema težko zmagaš; aplikacije so narejene za to, da si od njih čim bolj odvisen. Brisanje ali blokiranje je le redko učinkovito – če boš izbrisal Instagram aplikacijo, boš verjetno že po pol ure veselo skrolal naprej v brskalniku. Veliko boljše je, da si dostop samo otežiš – ustvariš sistem, ki ti prepreči, da na avtopilotu v neskončnost konzumiraš nekvalitetno digitalno vsebino.

Da ustvariš tak sistem, obstajajo številni odlični pripomočki. Osebno sem velik pristaš aplikacije ScreenZen, ki od tebe zahteva, da pred odprtjem aplikacije počakaš okoli petnajst sekund (ali več, odvisno od tega, kaj nastaviš). Ne zveni veliko, ampak je dovolj, da se tvoj avtomatski program v glavi, ki kriči zabavo, in to takoj!, ustavi in se zares vprašaš, ali je to, kar delaš, zavestno ali impulzivno. Super je še to, da se te aplikacije ne da enostavno zaobiti – blokira dostop povsod, tudi v brskalniku, in tudi če želiš spremeniti nastavitve, da bi prišel do svojega digitalnega fiksa, moraš počakati določen časovni interval. 

Kaj torej narediti s sistemi?

Sistemi so ustvarjeni točno za situacije, v katerih ti zmanjka notranje moči in motivacije. Na kratko olajšajo izvajanje pozitivnih vedenj in otežijo dostop do negativnih razvad, ki se jih je tako težko otresti. Veliki načrti se res slišijo super – odvadil se bom skrolanja, vsak dan bom šel v fitnes, učil se bom sproti. A to, kako izvedljivi so tvoji načrti, lahko najlažje spoznaš, ko jih poskusiš udejaniti po neprespani noči ali po dolgem in napornem dnevu. Prvi korak je, da sprejmeš in spoznaš svojo šibkost – nato pa ustvariš sisteme, ki so dovolj trdni, da bodo zdržali tvoje minimalne standarde, tudi ko si najbolj na dnu.