Nenehno imajo neke zahteve, poudarjajo pravila: kako se moramo obnašati in kako ne, postavljajo nam 1000 vprašanj, mi pa smo tik pred tem, da se izselimo iz lastnega doma ... četudi nimamo te možnosti, kajne?

Treba je poudariti, da to pač (še) ni mogoče, posebej če ste mladoletni. Ne moremo v celoti služiti svojega denarja in četudi se nam ta ideja, ideja življenja na svojem, zdi mikavna, ni ravno mogoča. Kako torej preživeti s starši, ko se to zdi praktično nevzdržno? Tukaj ponujamo nekaj nasvetov.

1. Poskusite izpolniti vsaj del tega, kar se od vas pričakuje (vprašajte se, ali se držite vsaj nekaterih njihovih pričakovanj)

Želijo, da odneseš smeti iz stanovanja? Namesto da bi zavijal z očmi, vzemi smeti in jih odnesi stran. Od vas pričakujejo, da se boste učili? Vsaj občasno odpri knjigo.

2. Ne odgovarjaj nesramno

Greš ven in se sprašujejo s kom in kam? Ne odgovarjaj v smislu 'Kaj te briga!'. Svoj odnos boš samo še poslabšal in tega v bistvu nočeš. Namesto tega vljudno odgovori.

3. Pokažite vsaj malo odgovornosti za svoja dejanja

Si res želiš odraslega življenja? Prva stvar v povezavi z njim je odgovornost. Odgovornost zase in, no, včasih tudi za druge. Začni prevzemati odgovornost za svoja dejanja, ker ne, niso vedno krivi (samo) drugi.

Ne glede na vse, tvoji starši skrbijo zate po najboljših močeh in ti želijo najboljše. Absolutno in vsekakor se pri 15 letih vsem zdi, da nam težijo in ovirajo našo 'zabavo', a ne pozabi – odrasli velikokrat govorijo iz svojih izkušenj, ker so bili tudi oni enkrat stari toliko, kolikor si zdaj ti. 

Povzeto po teen385