Najstniška leta so lahko zelo zmeden čas, v katerem veliko vlogo igrajo hormoni, kulturni pritiski, pritiski vrstnikov, pa tudi strah pred drugačnostjo. Skupek vsega močno vpliva tudi na vprašanja o spolni usmerjenosti.
Spolna usmerjenost in spolno vedenje
Vedeti je treba, da pojma spolna usmerjenost in spolno vedenje nista enaka. V najstniških letih se dogajajo prvo spolno eksperimentiranje in prve ljubezni. Nekdo je morda imel spolno izkušnjo z osebo istega spola, a pri tem ve, da je heteroseksualec. Spolna izkušnja z osebo istega spola torej še ne pomeni, da nam je všeč isti spol. Prav tako to ne pomeni, da bomo v odraslosti istospolno usmerjeni. Lahko gre le za obdobje, v katerem iščemo svojo identiteto. Gre za normalno razvojno obdobje, v katerem se spreminjamo iz otroka v odraslega.
Spolna usmerjenost se razvija postopoma z izkušnjami, ki prispevajo k ugotovitvi, kdo v resnici smo. V določenem obdobju se lahko celo spreminja in je običajno opredeljena kot heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost. A pri nekaterih istospolne privlačnosti ne minejo, ampak se z leti le še krepijo.
Sprejemanje svoje istospolne usmerjenosti
Pri sprejemanju svoje istospolne usmerjenosti je pogosto prisoten vsaj del presojanja in obsojanja sebe, ki je posledica stališč družbe. V tej fazi se lahko počutimo osamljene in drugačne, negotove in samoobsojajoče, krive, neprimerne, nezadovoljne, nesrečne. Sprejetje svoje usmerjenosti se torej ne zgodi čez noč, ampak je dolgotrajen proces, v katerem se moramo spopadati s številnimi čustvenimi, odnosnimi in družbenimi izzivi.
A pomembno je, da delamo na sebi, poskrbimo za strokovno pomoč, če je to potrebno, se pridružimo skupnosti podobno mislečih in se obkrožimo z ljudmi, ki nam lahko nudijo ustrezno podporo. Kako bomo šli skozi življenje, je v največji meri odvisno od nas – od načinov soočanja z izzivi, samopodobe, lastnih prepričanj o sebi, pozitivne naravnanosti, proaktivnosti …
Kako povedati staršem?
1. Če ste še mladoletni, je najprej treba upoštevati dejstvo, da pri tej starosti morda še niste popolnoma prepričani o svojih spolnih preferencah. V zvezi s tem je treba vzeti v obzir nekaj ključnih stvari:
Ste spolno aktivni? Zakaj mislite, da ste istospolno usmerjeni? Koliko časa že čutite spolno privlačnost do nasprotnega spola. Ste popolnoma prepričani v svojo usmerjenost ali še ne? Kot že zgoraj rečeno, gre za proces, skozi katerega se šele spoznavamo, saj je najstništvo čas raziskovanja, preseganja mej, iskanje samega sebe.
2. Če ste že polnoletni ali v zgodnji odraslosti in ste prepričani v svojo spolno usmerjenost, ste si morda zaželeli staršem razkriti svojo resnico. Kako se bodo starši odzvali, je odvisno od številnih dejavnikov, kot so: njihova pretekla sumničanja, njihove izkušnje in odnos do istospolne usmerjenosti, njihovo ozadje in vzgoja, verska in moralna prepričanja, predsodki.
3. Idealen način, kako povedati staršem, je zrel in predvsem miren pogovor, v katerem razložite situacijo. Poskusite pogovor omejiti samo na dejstva, razen če starši zahtevajo več informacij. Povejte jim, da čutite, da je to pomemben del vašega življenja, ki ga želite deliti z njimi.
Ob razkritju dovolite svojim staršem, da novico sprejmejo in jo predelajo in ne jemljite stvari preveč osebno, če se ne bodo odzvali po vaših pričakovanjih. Če odziv ni pozitiven, lahko prostor mirno zapustite in jim pustite čas za sprejetje. Mnogi kasneje ugotovijo, da so novico starši veliko lažje sprejeli, kot so pričakovali. Marsikoga skrbi, da bodo starši jezni, razočarani, pretreseni, a v mnogih primerih so starši že vedeli ali vsaj sumili.
Nikar! Izogibajte se zbujanju krivde staršem, ne glede na njihovo reakcijo. Preskočite komentarje, kot so: »Vidva sta me naredila takšnega.« »Ti si kriva, da sem gej.« Izogibajte se občutku, da se morate opravičevati, kdo se. Če se s svojim načinom življenja in spolnimi preferencami strinjate in stojite za tem, vam tega ni treba opravičevati.
Sprejemanje sebe in tudi razkrivanje je pomemben del razvoja identitete in samozavesti. Če niste iskreni do sebe in drugih, pomeni, da se morate pretvarjati in igrati nekaj, kar niste. To pa pogosto vodi v zlorabo substanc, nasilje, psihične težave, tesnobo, depresijo, tudi samomorilnost. Obkrožite se z ljudmi, ki vas podpirajo.
Vizita e-novice
Viri: PradigmaTreatment / PsycCentral / LifeTeen
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV