Kaj se zgodi s telesom, če ves dan sediš?

Pogosto se torej zgodi, da glavnina našega dnevnega gibanja predstavlja pot med pisalno mizo in hladilnikom. A sedeč življenjski slog ima svoje pasti – ne le kar se tiče fizičnega, ampak tudi duševnega zdravja. Kaj se zgodi s telesom in umom, če cel dan sedimo?

Tehnološki napredek je prehitel evolucijo; naša telesa so narejena za dolgo hojo v stoječem položaju, ne za osemurni maraton mirnega sedenja. Če sedimo cel dan, svojo hrbtenico večinoma silimo v nenaraven položaj, ki je na kratek rok resda lahko prijeten, na dolgi rok pa prinaša negativne posledice. Ne govorimo le o neestetskih sključenih ramenih; pretirano sedenje pogosto povzroči tudi bolečine -  tako v spodnjem delu hrbta in kolkih kot v vratu in ramenih.

Mišice, ki so dolgo časa v nenaravnem pasivnem položaju, se rade zakrčijo, sploh če dodamo nekaj stresa. Rezultat so lahko pogostejši glavoboli, ki jih povzroča napačen položaj vratu, ki se mu je med strmenjem v zaslon res težko izogniti. Če te boli glava, rešitev pogosto niso tablete, ampak več gibanja!

Pretirano sedenje telo razvadi; zakaj bi presnova delovala na vrhuncu svoje moči, če se cel dan ne premakneš z mesta? Rezultat pa ni le počasnejša prebava in slabše delovanje telesnih procesov; sedenje vodi do slabše prekrvavitve telesa, saj ni fizičnega gibanja, ki bi pognalo kri po žilah. Slabša prekrvavljenost pa prizadene tako tvoje mišice kot tvoje možgane, kar se lahko kaže v slabši sposobnosti osredotočanja in pomnjenja.

Debelost je očiten simptom; če se ne gibaš, večinoma porabiš manj kalorij, kot jih zaužiješ. Rezultat je nalaganje maščobe okoli pasu in povečana verjetnost za razvoj diabetesa tipa 2. Rezultat sedenja pa je še, da mišice, ki jih ne uporabljaš, počasi začnejo propadati.

Telo deluje po enostavnem principu: česar ne uporabljaš, boš izgubil. Zakaj bi tvoj organizem ohranjal mišično maso, če ti nikoli ne pride prav? Tudi če se zaradi stroge diete med sedenjem ne boš zredil, boš skoraj gotovo izgubil opazen del mišic; kar je tako praktičen problem (ko želiš po stopnicah nesti omaro) kot psihološki problem (slabša samopodoba, ker deluješ kot žalostna vreča povešenega mesa).

Slabša prekrvavljenost, nižji metabolizem in počasno propadanje tvojih fizičnih sposobnosti negativno vpliva na tvoje psihično zdravje. Ker telo deluje na nizkih obratih, sedeči posamezniki pogosteje poročajo o povečani, neskončni utrujenosti, iz katere niti močna kava ne more zbuditi. 

Slabša prekrvavljenost vpliva na slabše delovanje možganov; če se ti zdi, da se nove informacije kar nočejo in nočejo zasidrati v glavo, razlog lahko tiči v preveliki pasivnosti tvojega telesa. Vse slabša fizična pripravljenost, pridobivanje na telesni teži in manjša količina endorfinov, ki se sproščajo med telesno vadbo, pa dodatno lahko vodi v slabšo samopodobo in posledičen razvoj tesnobnosti.

Če večino svojega dneva preživiš za računalnikom ali na telefonu, je to zelo slaba prognoza tako za tvoje psihično kot fizično stanje. Ni treba, da čez noč postaneš ultramaratonec; dovolj je, da začneš z majhnimi izboljšavami. Začni s spremembami, ki jih dejansko lahko uvedeš brez pretiranega spreminjanja svoje dnevne rutine. 

Zjutraj opravi hitre raztezne vaje, razmisli o stoječi mizi, pojdi na sprehod med daljšim odmorom in krajše pomodoro pavze izkoristi za to, da vstaneš in morda narediš kakšno skleco. Revolucija se začne z majhnimi koraki; ko enkrat vidiš pozitiven učinek gibanja, ne bo težko narediti večjih.