Zlasti v obdobju pubertete je nekaj običajnega, da imate najstniki občutek, kot da ne morete živeti svojega življenja, saj vam starši 'visijo za vratom', nenehno 'težijo' in želijo vedeti za vsak vaš korak. Pogosto je to zato, ker v tem obdobju intenzivno dozorevate, premikate meje, starši pa v veliko primerih težko sledijo vašim novim potrebam in željam po osamosvajanju. Imejte pred seboj dejstvo, da so bili tudi starši nekoč mladi in da morda prav zaradi lastnih izkušenj ne želijo, da bi ponavljali njihove napake. Po drugi strani pa so nekateri starši pretirano zaskrbljeni zato, ker vas še vedno želijo imeti v varnem gnezdu, in se do vas obnašajo pretirano zaščitniško. 

Ker pa pojem vsiljivosti vsak med vami doživlja in razume na svoj način, je pomembno ugotoviti, v kakšnem smislu vam njihovo vedenje ne ustreza oz. vas duši. Vsiljivost lahko najstniki razumete kot to, da: 

– vam starši ne pustijo druženja s prijatelji ali vam omejujejo stike;

– vas kritizirajo zaradi vašega zunanjega videza (stila oblačenja, načina ličenja, frizure …) in želijo, da spremenite slog;

– vam očitajo stvari iz preteklosti z namenom vzbujanja krivde;

– ne spoštujejo vaše zasebnosti (brskajo vam po sobi, pregledujejo telefon …);

– želijo biti vključeni v vse, kar počnete; 

– zahtevajo, da jim poveste vse svoje skrivnosti;

– vam vsiljujejo svoje mnenje, želje in zahteve;

– imajo nerealna pričakovanja.

Kako v takšnih primerih izboljšati svoj odnos s starši? V veliki večini primerov se starši obnašajo pretirano zaščitniško zato, ker si vas želijo zaščititi pred napakami, prenagljenimi odločitvami in stvarmi, ki bi vam utegnile škodovati. Vsak starš si za svojega otroka želi najboljše. Najlažje jim boste nasproti prišli tako, da boste pokazali svojo zrelost, samostojnost in občutek odgovornosti za svoja dejanja. 

Četudi se vam starši morda zdijo prekomerno vsiljivi, pa ste vi odgovorni za to, kako se nanje odzovete. S spoštljivimi in zrelim odzivom boste prevzeli del odgovornosti nase in dokazali, da ste vredni zaupanja. Tako kot vaši starši ne morejo nadzorovati, kako čutite ali mislite, tudi vi ne morete spremeniti njihovega načina razmišljanja. Lahko pa jim pomagate razumeti, kako se počutite ob njihovem stalnem nadzoru. 

V tem primeru pomaga iskren in odkrit pogovor o vaših pričakovanjih in željah. Ob primernem trenutku jim zaupajte, da ste odgovorni in samostojni ter da stojite za svojimi dejanji in odločitvami. Če vam pogovori ne gredo od rok, lahko napišete tudi pismo. Ne pozabite, da s svojim vedenjem najbolj vplivate na to, ali vam bodo starši zaupali. Spremembe se morda ne bodo zgodile čez noč, čez čas pa zagotovo. 

Včasih pa kljub vsem prizadevanjem starši ne zmorejo stopiti iz svojih okvirov in nadaljujejo s svojim vedenjem. To je še posebej neprijetno takrat, ko močno presegajo vaše meje, ne spoštujejo zasebnosti, vas dušijo. V takšnih primerih niste problem vi, ampak se zadaj skrivajo njihove lastne težave, ki jih kanalizirajo skozi vas. V tem primeru se obrnite na odraslo osebo, ki ji zaupate (učitelja, šolskega psihologa, sorodnika) in se pogovorite o težavah. Včasih starši enostavno niso sposobni slišati svojih otrok, zato je potrebno posredovanje tretje osebe. To seveda storite takrat, ko ste sami storili vse, kar je bilo v vaši moči, a kljub temu niste dosegli ničesar. 

Vir: AptParenting / TeenVogue