Praznični 'maček' ni samo posledica šampanjca

Imeli smo praktično dva tedna dopusta, po vsej logiki bi morali biti zdaj polni zagona in volje. Pa nismo. Večina se po praznikih počuti še slabše kot prej, namesto novega zagona pa smo samo utrujeni in brezvoljni. To je normalno. Pripravili smo seznam petih najpogostejših vzrokov za januarski 'blues', na koncu pa še nekaj idej, kako se iz njega izvleči.

Res je, da dva tedna nismo imeli šole ali faksa, ampak to samo po sebi ne pomeni, da smo bili na "oddihu". Večina je od nas v prazničnem času pravzaprav veliko pričakovala. Na družinskem srečanju smo morali biti zgovorni in prijazni, s prijatelji energični in topli, na socialnih omrežjih polni zanosa glede vseh izzivov, ki nam jih bo prineslo naslednje leto. Poleg stalne in naporne igre vlog smo bili podvrženi nenehni stimulaciji. Hrana, pijača, družba, prekladanje iz enega srečanja na naslednje. Mogoče res nismo bili v šoli ali v službi, a to ne pomeni, da sta naše telo in naš um resnično imela čas, da se spočijeta.

Razlog, da se počutimo še bolj izžeto izčrpani kot pred dopustom, je tudi, da je naše življenje čez noč spet postalo dolgočasno. Tudi če je bil december naporen, gotovo ni bil dolgočasen. Stalen dotok dopamina smo imeli že pred prazniki, ko nam je veselo pričakovanje že več tednov prej dajalo razlog, da smo se zjutraj spraskali iz postelje. No, januarja tega ni več. Podobno kot po potovanju ali glasbenem festivalu lahko pričakujemo nekaj tednov, ko ne bomo mogli normalno funkcionirati, ker bo vse delovalo pusto in dolgočasno.

Tisti bolj introvertirani so izčrpanost zaradi stalnih socialnih interakcij vsaj pričakovali, kar pomeni, da so se lahko na praznični čas pripravili in si organizirali nekaj časa zase. Popraznično izčrpanost zaradi pretiranih stikov je bolj presenetila ekstrovertirane, ki jih je januarska izčrpanost ujela iz zasede. Preveč druženja predstavlja napor za vse; tudi če sicer niste navajeni na to, da vam "zmanjka socialne baterije", je decembra večina dosegla in presegla svoje meje socializiranja. Poleg vseh prisilnih druženj z ljudmi, ki jih vidimo enkrat letno, smo morali obdržati tesen stik s svojimi najbližjimi, saj se to v prazničnem času od nas pričakuje. Posledice socialnega pretiravanja bomo morali plačati januarja, kar je nekaj povsem normalnega.

Kot češnjo na vrhu torte smo z začetkom leta odprli bančni račun in naleteli na še en vir obupa. Med prazniki velikokrat zapravljamo brez razmišljanja; darilo tukaj, darilo tam, pa še popuste je treba izkoristiti. V objemu toplih luči, božične glasbe in z druženji zapolnjenega urnika se pogosto sploh ne zavedamo, da smo zapravili veliko več, kot smo sploh nameravali. Ko odpremo račun in si mislimo uf, kaj sem naredil, se obžalovanje in sram zaradi naše zapravljivosti primeša k vsem ostalim dejavnikom in še poslabša našo januarsko izčrpanost.

Če dodamo še samoobtoževanje zaradi tega, ker nam izčrpanost ne bo dovolila frontalno napasti naših novoletnih zaobljub, lahko zaključimo, da je začetek leta za marsikoga res naporen. Internet laže: januarja ni treba kar takoj postati nova oseba. Telo potrebuje počitek. Namesto da normalni utrujenosti nadanemo srhljive nalepke, je bolje, da se ustavimo in telesu in duhu pustimo, da se spočijeta. Praznični maček ni znak šibkosti, ampak logična posledica obdobja, ki je bilo preveč intenzivno za vsakega normalnega smrtnika. Počasi, korak za korakom, se splača resetirati in poskrbeti za to, da se z minimalno nepotrebne škode vrnemo v ustaljen ritem. Šele takrat bo čas za to, da se soočimo z vsemi mega izzivi, ki smo si jih zadali v novem letu.