Samogovor se da natrenirati

Na samopodobo neposredno ne moreš vplivati; če bi lahko, bi vsi bili super zadovoljni s sabo. Samogovor pa lahko v veliki meri natreniraš, tako da se trudiš nadzirati svoj tok misli in prevzemati nadzor nad tem, kar si govoriš v glavi. 

Dobri športniki se sploh zavedajo, da je povezava med samogovorom v glavi, samopodobo in resničnim uspehom res velika; pred tekmo vizualizirajo zmago in mentalno trenirajo, da se pripravijo na najrazličnejše možne scenarije; ravno samogovor je velik del psihologije športa. Skratka, glava je močno orodje, ki se ga splača naučiti uporabljati, sploh če želiš izboljšati samozavest.

Samogovor te lahko povzdigne ali uniči

Kar si govorimo v glavi, nas lahko popelje med zvezde ali nas obsodi na podpovprečno in nezadovoljujočo eksistenco. Če na primer verjameš, da pač nisi dober v matematiki, skoraj gotovo zares ne boš imel dobrih ocen pri tem predmetu; glava bo (zavedno in nezavedno) naredila vse, da bo dokazala, da je tvoje prepričanje o sebi pravilno in natančno. 

Samosabotiranje je nekaj, s čimer ima večina od nas izkušnje, temelji pa na negativnem notranjem glasu, ki najprej načne samopodobo, potem pa počasi začne vplivati na naš dejanski uspeh v svetu. Eno so želje, drugo pa je, kar verjameš o sebi; če se to dvoje ne sklada, torej če se ne vidiš kot nekdo, ki tvoje želje lahko doseže, jih bo praktično nemogoče doseči, izgubljal pa boš tudi samozavest.

Kaj lahko narediš?

Prvi korak je, da se sploh začneš bolj zavedati svojega samogovora. Ker je tok misli neskončen, ga večino časa sploh zares ne ozavestimo. Dober cilj je že, da poskusiš negativen tok misli ustaviti, preden padeš v spiralo negativnega samopomilovanja, kjer si v neskončnost ponavljaš, da si nesposoben in ne boš dosegel ničesar. Sploh če si ambiciozen in trmast, je velika verjetnost, da hitro padeš v to past in z nezdravim vztrajanjem narediš veliko škode svoji samopodobi.

Nezdravo vztrajanje uničuje tvojo samopodobo

Predstavljaj si recimo, da sediš za zvezkom in delaš neko težko domačo nalogo za matematiko (ali nek predmet, ki se ti zdi zahteven). Ne gre ti, ampak si vztrajen in ambiciozen in rineš z glavo skozi zid. Skoraj vedno se bo hitro oglasil notranji glas, da si nesposoben za matematiko, ki se hitro stopnjuje do tega, da si govoriš, da ne boš opravil testa, naredil letnika in mature in boš pristal v neki manualni službi na minimalni plači. 

Bolj kot vztrajaš in se siliš, močnejši postane glas in bolj se loviš v negativno spiralo, iz katere bo potem zelo težko pobegniti. Tako za tvojo samopodobo kot produktivnost je veliko bolje, da takšne negativne spirale uloviš in ustaviš, preden se spremenijo v katastrofično razmišljanje o tvoji nesposobnosti in nevrednosti; nekajminutna pavza, ki te spravi nazaj v pozitiven samogovor, ti bo dala veliko več od brezplodnega vztrajanja. 

Kaj pa afirmacije?

Ker se na samogovor da v precejšnji meri vplivati, se številni v iskanju boljše samopodobe zatečejo k afirmacijam; pozitivnim stavkom o sebi, ki jih ponavljajo v neskončnost. Previdno: lahko delujejo, ampak le, če jim dejansko verjameš. Kaj to pomeni? 

Tvoji možgani niso neumni. Ne bodo sprejeli tvojega umetnega samogovora, če mu ne verjamejo. Če si na dnu in se počutiš kot največja zguba, ampak si hkrati govoriš, da si najboljši na svetu, zmagovalec in neskončno pameten, ne boš dosegel nič, ker so stvari, ki jih izrekaš, oddaljene od tvojega trenutnega dojemanja sebe. Še huje; z nepremišljenimi afirmacijami lahko narediš več škode kot koristi. Tisti, ki imajo že tako ali tako dobro samopodobo in svoj um polnijo z afirmacijami, bodo postali še bolj samozavestni. 

Tistim, ki nimajo dobre samopodobe in si govorijo pozitivne afirmacije, pa bo občutek lastne vrednosti dodatno padel. Tega si nisem izmislil; to so psihološke raziskave. Če želiš svoj samogovor izboljšati s pomočjo afirmacij, bodi pozoren na svoj odziv; če se zaradi njih počutiš še slabše, poskusi najprej samo ustaviti tok negativnih misli, preden si začneš govoriti, kako dober si.

Kaj je torej načrt?

Samogovor ima velik vpliv na tvojo samopodobo, tvoja samopodoba pa ima velik vpliv na to, kako uspešen boš v življenju nasploh. Prvi korak je, da se začneš sploh zavedati tega, kar si govoriš v glavi; tako boš znal pravočasno ustaviti negativen tok misli in sploh ozavestil, kako pogosto padeš v past samopomilovanja. In nikoli ne pozabi, da sta tvoje zadovoljstvo in uspeh v svetu vedno odvisna od tega, kako se vidiš v svoji glavi; kar se začne z vsakim stavkom, ki si ga izrečeš v mislih.